Značke
Posted by antroponov | Filed under Zanimivosti in novosti
17 petek Okt 2014
Značke
Posted by antroponov | Filed under Zanimivosti in novosti
02 nedelja Jun 2013
Posted Beremo, Zanimivosti in novosti
inProjekt Skopje 2014 je ime za katerim stoji obsežna mestna prenova, ki se je začela leta 2010 in zaobjema postavitev več kot 20 bronastih in marmornih spomenikov pomembnih osebnosti ter nove stavbe v neoklasicističnem slogu (od narodnega gledališča do muzejev, slavoloka zmage ipd.) (Graan 2013: 161). Dogajanje je zanimivo iz več vidikov: skozi zgodovinski kontekst razmeroma poznega oblikovanja makedonske nacionalne zavesti in skozi političen kontekst ter reakcije ljudi, ki pri sprejemanju projekta niti niso imeli prav veliko besede. Obdobje po osamosvojitvi je bilo v Makedoniji povezano z napetostjo, ki se kaže v jezikovni izoliranosti etničnih skupnosti (predvsem med Albanci in Makedonci), šolah, okolju ter označevanju le-tega z različnimi nacionalnimi, političnimi in verskimi simboli (Kravanja 2005: 156). Izolacija etničnih skupnosti je podkrepljena s političnimi strankami, ki že od osamosvojitve (leta 1991) dalje krožijo okoli etničnih simbolov, namesto socialnih in ekonomskih pogojev življenja ljudi, kar pa le še poglablja ekonomsko krizo v državi (tudi projekt Skopje 2014 naj bi obremenil državo za 200 milijonov evrov) (Risteski 2003: 167).
Skozi 100 let razburkane zgodovine se je na območju današnje Makedonije spremenilo več družbenih sistemov. Od Osmanskega fevdalnega sistema, Bolgarske in Srbske monarhije, ki ni priznavala Makedoncev, socializma, ki je kaznoval vse, ki se niso strinjali z idejo Jugoslovanske federacije ter današnje makedonske demokracije – modela, ki skuša državo povezati v Evro-atlantski sistem (Trpeski 2009: 97). Od druge polovice 19. stoletja je sledila realizacija velikih nacionalnih idej, od Velike Albanije, Bolgarije, Grčije, Romunije do Velike Srbije, ki so pomembno vplivale na transformacijo Makedonije, ki je predstavljala obljubljeno deželo za vsako od držav: »Če bi bila Makedonija dvakrat večja kot je, še vedno ne bi bila dovolj velika, da bi zadostila konfliktne zahteve sosednjih držav. (Jezernik 2002: 1)« Konec 80. let prejšnjega stoletja so nacionalna in etnična gibanja v državah Jugovzhodne Evrope dosegla vrhunec, nekatera med njimi so rezultirala v oblikovanju manjših držav, nekatera ne (Risteski 2003: 162). Ob nastajanju novih nacionalnih držav sta se zgodovina in tradicija (pa tudi religija) velikokrat predstavljali kot edini vrednoti skozi programe nacionalne unifikacije, ki etnične heterogenosti prebivalstva velikokrat niso vzeli v obzir.
Četrtega februarja 2010 je vlada VMRO-DPMNE na tiskovni konferenci s promocijskim videom javnosti predstavila velikost projekta Skopje 2014 (glej Youtube.com). Video je bil kasneje razširjen po medijih tako doma kot po svetu, s tem pa je Skopje 2014 postala kampanja in organizacijska struktura različnih dogodkov, ki oblikujejo novo znamko mesta (Graan 2013: 167). Arhitektura projekta skuša zabrisati socialistično podobo preteklega Skopja, s tem pa si želi mesto izpostaviti in predstaviti na internacionalni ravni oz. na globalnem tržišču kot moderno evropsko mesto, vredno nacionalnega ponosa (Graan 2012: 162, za fotografije glej Balkaninsight.com). Cilj projekta je torej ustvarjanje infrastrukture za mednarodne investicije, zaradi tega pa se je potrebno ukvarjati s podobo funkcionalnega, konkurenčnega in prepoznavnega mesta, ki lahko konkurira evropskim metropolam. Uporaba starejših slogov je večplastna, saj v sebi skriva tako arhitekturne kot tudi politične intence. Tako arhitektura projekta poudarja naracijo makedonske identitete, ki izhaja iz dediščine starodavne Makedonije, saj spomeniki tega projekta ne slavijo tudi albanskih in muslimanskih zgodovinskih oseb (Graan 2013: 170).
Projekt je že na samem začetku vnesel polarizacijo med ljudi. Tisti, ki ga zagovarjajo, poudarjajo pomembnost prvih večjih gradenj po potresu leta 1963 (ki je uničil caa. 80% mesta) in njegovo usmerjenost v Evropo; ti, ki so proti, pa v novem Skopju vidijo posmeh za celotno državo. V tem procesu se je oblikovala skupina kritikov, ki obsega tako študente kot tudi strokovnjake, arhitekte in nevladne organizacije. Kritiki poudarjajo, da projekt Skopje 2014 ustvarja kičasti ponaredek, ki strmi k slavljenju predvsem makedonske identitete, s čimer lahko pride do napetosti pri že tako nestabilnih odnosih z Grčijo (predvsem osrednji spomenik Aleksandru Velikemu), Bolgarijo, Srbijo in v zadnjem času predvsem s kosovskimi Albanci, s katerimi so prišli tudi v oborožen spopad leta 2001 (Graan 2013, Trpeski 2009, Risteski 2003). Gre predvsem za aktiviste, arhitekte, strokovnjake, študente, ki tovrstni projekt imenujejo »privatni urbanizem« (glej blog) in pa same prebivalce mesta (tako Albance kot Makedonce) ter njihove izkušnje glede življenja v mestu hitro spreminjajoče se podobe. Tudi tuji novinarji in poročevalci so do projekta kritični zaradi pretiranega nacionalizma, frustracije z zgodovino, ignorance do prebivalcev in ustvarjanje podobe zabaviščnega parka. Projekt Skopje 2014 torej na neki način sodi v kontekst razmeroma poznega oblikovanja nacionalne zavesti (v primerjavi z zahodnoevropskimi in balkanskimi državami) saj jo oblikuje in utemeljuje »za nazaj« z nadzorovanjem preteklosti, ki jo legitimira v sedanjosti. Vprašanje pa je, kako projekt vpliva na odnose med etničnima skupinama makedonskih Albancev in Makedoncev, med katerima že dalj časa prihaja do napetosti in trenj ter kako te spremembe sprejemajo ljudje, ki ne živijo v Skopju.
Spremembe, tranzicija in privatizacija; elementi, ki so značilni za post-socialistično Makedonijo so v zadnjih 5 letih dobili nove razsežnosti v obliki novogradenj. Veliko je bilo investicij v javne zgradbe, ki so bile skoraj vedno problematične zaradi lokacije, financiranja ali namena. Gradnjam, ki so sprožile spore in konflikte so po navadi sledile peticije javnosti oz. ljudi. Študenti arhitekture, ki so kmalu po dogodkih, ki so se začeli dogajati od leta 2009, postali aktivisti, kritizirajo napoved vlade glede obsežnih gradenj in preoblikovanja prostorov v centru mesta brez predhodnega posvetovanja, debate, analize ali zaključkov. Projekt se je torej začel izvajati brez participacije ljudi, spoštovanja do arhitekture, javnega prostora in zgodovine, predvsem pa omenjajo tudi estetske in okoljske dvome. Jeza na Fakulteti za arhitekturo Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju se je razširila na študente, spletne forume, Facebook, javna srečanja, proteste (npr. First Architectural Uprising). Izoblikovala se je skupina First Archi Brigade s svojim manifestom (glej blog). Naredili so akcijo za preprečitev gradnje cerkve z državnim denarjem na območju v mestu, kjer se je sprehajalo in družilo veliko ljudi in kjer so se po navadi odvijale prireditve. A na dan protesta marca 2009 je na trgu že čakala skupina ljudi, ki je gradnjo te cerkve podpirala z argumentom, da ima vsaka evropska prestolnica v centru cerkev. S to reakcijo se je dobilo veliko medijske pozornosti, ki je vplivala na to, da se je tudi v medijih opozorilo na polarizacijo med ljudmi. Nekateri ta protest omenjajo kot prvi civilni protest po osamosvojitvi. Hkrati pa so s provokacijo po gradnji mošeje in različnih verskih templjev dosegli to, da je trg ostal ne zazidan. Ti protesti so torej načeli pomembne dialoge med ljudmi in vlado, javnim in zasebnim. V kontekstu razvoja je namreč postalo bolj pomembno, da se produkt, v tem primeru spomeniki in zgradbe, ki imajo očitne nacionalistične implikacije, prodajajo oz. privabljajo ljudi in investicije. Avtentičnost s tem postane socialna in politična zadeva, ki ima očitne ekonomske implikacije (Kockel 2002: 192). Vprašanje pa ni avtentičnost identitete ampak do katere mere ima neka lokalna skupnost oz. prebivalci mesta kontrolo nad njo, saj avtentičnost ni stvar prave ali neprave zavesti ljudi ampak »zgodovinska legitimacija zahteve po identiteti« (Kockel 2002: 193).
Spomeniki, pomembne zgradbe, imena ulic so torej specifičen tekst nacionalne naracije in prostor, kjer se srečata vladajoča ideologija in praksa vsakodnevnega življenja (Rihtman-Avguštin 2000: 52). Nacionalni spomeniki predstavljajo vrednote časa, prepletene s čustvenim nabojem, ki delujejo kot temelj percepcije ljudi – nova podoba naroda pa velja kot podoba iz katere se lahko učimo, se zanjo borimo in jo občudujemo (Jezernik 2004: 6). Elita je tista, ki ima v rokah moč spomina in moč pozabe (Jezernik 2004: 17), javni spomeniki pa služijo kot orodje za prikaz nacionalne zgodovine kot jasne, tekoče zgodbe, s tem pa se izkorišča preteklost, t.i. dediščino za doseganje ciljev in zgodb vladajočega.
Manca F.
Graan, Andrew
2013 ‘Counterfeiting the nation? Skopje 2014 and the Politics of Nation Branding
in Macedonia. Cultural anthropology 28 (1): 161–179.
Jezernik, Božidar
2002 ‘Macedonians: Conspicuous by their absence’. EthnoAntropoZoom 2: 1-20.
2004 ‘Moč spomina, premoč pozabe: Zgodovina ljubljanskih ‘nacionalnih
spomenikov’. Zgodovina za vse (1): 5-18.
Kockel, Ullrich
2002 ‘Authenticating heritage.’ V: Regional culture and economic development:
Explorations in European ethnology. Bristol: Ashgate. Str.: 164-194.
Kravanja, Boštjan
2005 ‘Macedonian crosses.’ V: Post-Jugoslav Lifeworlds: Beteween tradition and
modernity. Zmago Šmitek in Aneta Svetieva, ur. Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete. Str.: 143-162.
Rihtman-Avguštin, Dunja
2000 Ulice moga grada: Antropologija domaćeg terena. Beograd: Biblioteka XX vek.
Risteski, Ljupčo
2003 ‘Is Macedonian knot becoming a »Dog’s knot«?’ V: MESS: Medoterranean
Ethnological Summer School, volume 5. Rajko Muršič in Irena Weber, ur.
Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete. Str.: 151-178.
Trpeski, Davorin
2009 ‘Monuments from the post-socialist period: Examples from the city-hero in
Maceodnia.’ EthnoAnthropoZoom 6: 97-111.
»Macedonia timeless Capital Skopje 2014.« Youtube.com:
http://www.youtube.co /watch?v=iybmt-iLysU, 4.2.2010.
Blog študentov arhitekture in urbanizma, Skopje:
http://pab.blog.mk/
»Skopje 2014: The new face of Macedonia, updated.« Balkaninsight:
http://www.balkaninsight.com/en/gallery/skopje-2014, 11.5.2012, 10.00 (Siniša Jakov Marušič).
11 sobota Maj 2013
Posted Povezave, Zanimivosti in novosti
inLatinska Amerika je v zadnjih letih postala model za inovacije v družbenih in političnih okvirjih. Hitra intenzifikacija neo-liberalnih politik v Latinski Ameriki v poznih 80ih letih, kot posledica uveljavitve »Washintonskega Censusa«, pod okriljem ameriškega predsednika Georga H.W. Busha, je pomenila ropanje javnih podjetji, njihovo privatizacijo in de-nacionalizacijo. Istočasno z množičnim »begom« profita ter rastočo eksploatacijo in osiromašenjem delavcev so v 90ih letih nastajala »nova družbena gibanja« (Petras 2009). Na tej točki naj dodam, da se pridevnik »nova« nanaša na drugačne družbene okoliščine v katerih gibanja delujejo, ne pa na golo dejstvo, da so družbena gibanja popolnoma nov pojav v zgodovini človeštva.
Ob koncu 20. stol je Latinska Amerika doživela veliko sprememb v delavskem in agrarnem sektorju. Med bolj pomembnimi gibanji za spremembe (ti. nova družbena gibanja) so »Ejército Zapatista de Liberación Nacional (Zapatista Army of National Liberation-EZLN) v Mehiki, Movimento dos Trabalhadores Rurais Sem Terra (Landless Rural Workers’ Movement-MST) v Braziliji in Confederación de Naciones Indígenas del Ecuador (Confederation of Indigenous Nations of Ecuador-CONAIE) v Ekvadorju pa tudi druga gibanja v Paragvaju in Boliviji« (Teubal 2009:11).
Brazilija je trenutno zagotovo »trending topic«. Rio de Janerio in »čiščenje favel« (Wacquant 2003); »urbani strah« v São Paulu (Sílvia De Moraes Rial in Grossi 2002); nativni prebivalci Amazonije in Andov (Hoffman French 2004; Carvalho 2000; Walch 2005); »nasilje in glasba«. Najverjetneje ne bom pretiravala, če naštete teme primerjam z mediteranskim dvojčkom »čast in sramota« (Albera 1999; Herzfeld 2003) in Orientalizmom, razpetim med romantičnim in divjim Vzhodom (Said 1978). Tudi na Balkanu so antropologi opisovali podobno ambivalentnost in Muršič zapiše, da »me smemo spregledati dvojne narave stereotipov /../ V globoko ukoreninjeni ambivalenci lahko delujejo v katero koli smer« (Muršič 2007:88). V izogib stereotipiziranju Latinske Amerike bom predstavila pri nas manj znano bitko, ki jo nekateri prebivalci Brazilije bijejo že skoraj 20 let, prej omenjeno gibanje MST (Movimentos dos Trabalhadores Rurais sem Terra, Gibanje Ruralnih Delavcev brez Zemlje).
MST ima več kot 300.000 aktivnih članov in 350.000 kmečkih družin, delujočih po celi državi in tako predstavlja največje in najboljše organizirano družbeno gibanje v Latinski Ameriki. Podpirajo jih tudi druge skupine kot so Urbano gibanje brezdomcev, Katoliško pastoralno gibanje in sektorji sindikatov (CUT) pa tudi delavska levičarska stranka (PT) ter progresivne akademske skupnosti in študentje (Petras 2009). MST-jeva ruralna namestitev je zaznamovanja s kooperativnimi odnosi, kolektivnim načrtovanjem in samoupravljanjem. Znotraj skupine in med njenimi partnerji se je razvila »nova« zavest o pomembnosti družbenega lastništva produkcijskih sredstev. Njihovi vodje se pogajajo z vlado in zato tudi privabijo medijsko pozornost (glej Martins 2000). Hammond podrobneje razišče medijsko izpostavljenost gibanja in trdi, da jih mediji obravnavajo različno – nekakšna zmes simpatiziranja in sovražnosti. Tudi tisti mediji, ki z gibanjem simpatizirajo različno definirajo njegovo politično pomembnost (glej Hammond 2004).
Nacionalni pohod za agrarno reformo, zaposljivost in pravico leta 1997, voden s strani MST-ja je uspešno artikuliral zahteve delavskega razreda in najrevnejšega dela prebivalcev. Dvomesečni pohod se je končal v mestu Brazilija, kjer so pohodniki avtoritetam javno predstavili zahteve imenovane kot »Popularni projekt« – alternativa neo-liberalnim politikam, prevzetih iz mednarodnega kapitalizma in implementiranih s strani brazilske države (glej Martins 2000).
MST je pozorno opazovan s strani širše brazilske družbe, ne kot eksperimentalni laboratorij politik prostega trga (v imenu prostega trga je bila Latinska Amerika izkoriščena v celotnem prejšnjem desetletju) ampak kot začetek nove družbe, navdihnjene s strani popularnega sektorja. Najpomembnejša reforma Popularnega projekta – agrarna reforma – se globoko razlikuje od kapitalističnega modela. Množične okupacije in kolektivno delo predstavljajo izziv pravicam zasebne lastnine in legitimizirajo drugačne prilastitve in razporeditve bogastva (glej Martins 2000).
Današnje agrarne skupnosti celotnega ameriškega kontinenta poudarjajo avtonomijo svojih skupnosti, produkcijo hrane v skladu s potrebami skupnosti in prehrambno neodvisnost; spoštovanje »tradicionalnih kultur«, okolja in biodiverzitete (Giarracca et al. 2006).
Spletna stran gibanja MST: http://www.mst.org.br/
Daljšo, angleško verzijo članka ter več informacij o podobnih temah Latinske Amerike si poglejte na: http://interamericanstudies.wordpress.com/
Literatura:
Albera, Dionigi
1999 »The Mediterranean as an Anthropological Laboratory.« Anales de la Fundación Jaquin Costa, 215-232
Carvalho, Georgia O.
2000 »The Politics of Indigenous Land Rights in Brazil.« Bulletin of Latin American Research, 19(4), str. 461-478.
Giarracca, Norma
2003 La protesta agrorural en la Argentina. V: José Seoane, ur. »Movimientos sociales y conflicto en América Latina.« Buenos Aires: CLACSO, str. 197-209.
Hammond, John L.
2004 »The MST and the Media: Competing Images of the Brazilian Landless Farmworkers’ Movement.« Latin American Politics and Society, 46(4), str. 61-90.
Herzfeld, Michael
2003 »Localism and the Logic of nationalistic Folklore: Cretan Reflections.« Comparative Studies in Society and History 43, 281-310.
Jezernik, Božidar, Rajko Muršič in Alenka Bartulovič, ur.
2007 »Europe and its other: notes on the Balkans.« Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Martins Dias, Monica
2000 »The MST Challenge to Neoliberalism.« Latin American Perspectives, 27(5), str. 33-45.
Petras, James
2009 Latin America: Social Movements in Times of Economic Crises. Global Research, 12. 8. 2009. Dostopno prek: http://www.globalresearch.ca/latin-america-social-movements-in-times-of-economic-crises/14747. 5. 5. 2013.
Sílvia De Moraes Rial, Carmen in Pillar Grossi
2002 Urban fear in Brazil: From the favelas to The Truman Show. V: »Urban Ethnic encounter. Erdentug, Aygen in Freek Colombijn«, ur. »Urban Ethnic encounters: the spatial consequences.« London in New York: Routlege, str. 109-126.
Said, Edward
1978 »Orientalism.« New York: Vintage Books
Teubal, Miguel
2009 »Agrarian Reform and Social Movements in the Age of Globalization: Latin America at theDawn of the Twenty-first.« Latin American Perspectives, 36(4), str. 9-20.
Wacquant, Loic
2003 »Toward a Dictatorship over the poor? Notes on the Penelization of poverty in Brazil?« Punishment and Society, 5(2), str. 197-205.
Walsh, Michael
2005 »Will Indigenous Languages Survive?« Annual Review of Anthropology, 34, str. 293-315.
Tea B.
10 sreda Apr 2013
Posted Povezave, Zanimivosti in novosti
inTekom leta se v Ljubljani in drugod po Sloveniji odvijajo številni mednarodni ter nacionalni, igrani, animirani, dokumentarni, etnografski in drugi filmski festivali. Eden od njih je tudi Mednarodni filmski festival gorniškega filma, ki ga letos že sedmo leto organizira Društvo za gorsko kulturo iz Domžal, pod vodstvom alpinista Silva Kara. Tudi letos bo njegovo glavno prizorišče v Cankarjevem domu v Ljubljani, temu pa se prvič pridružujeta tudi Kino Metropol v Celju in Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Predvajali bodo 35 filmov iz 16 držav, v spremljevalnem programu pa se bodo obiskovalci lahko udeležili predavanj alpinistov. Filmi so razdeljeni v štiri kategorije: Alpinizem, Plezanje, Gore, šport in avantura ter Gorska narava in kultura. Prav zadnja se dotika področja antropologije, saj je v ta sklop uvrščenih tudi nekaj dokumentarno etnografskih filmov, ki prikazujejo življenje v visokogorskih in subpolarnih delih sveta. Mojo pozornost so letos pritegnili štirje filmi, ki si jih lahko med 15.4. in 19.4.2013 ogledate na festivalu.
Pogumno do orjaških čebel (Facing the Giant Bees)- Francija 2011
Film prikazuje drzne in pogumne vaščane, ki se, da bi prišli do divjega medu, soočajo z divjo neapalsko čebelo, ki velja za največjo izmed vseh čebeljih vrst na svetu. Njen pik je lahko tudi usoden. Projekcija se osredotoča na mladega fanta, ki se bo na lov za medom podal prvič.
Trailer: http://vimeo.com/63050938
Vas daleč od vsega (Himalaya, le Village Suspendu)- Francija 2012
V indijski himalajski pokrajini Ladakh na nadmorski višini 4000 metrov so ljudje več mesecev odrezani od sveta. Reka postane prehodna le pozimi, ko zamrzne. Takrat je edina možnost, da ljudje pretovorijo les za izgradnjo hiš iz odmaknjenih dolin do vasi.
Trailer: http://vimeo.com/62599350
Naftno polje (Oil Field)- Rusija 2012
Skupnost Khanty- Mansi živi v odmaknjenem kotičku sibirske tajge in ohranja tradicionalen življenski slog. Na žalost pa ne uživajo mirnega življenja, saj so stalno ogroženi zaradi potreb moderne civilizacije po nafti, ki se nahaja na njihovem ozemlju.
Bernard Bovet starec s kamero (Bernar Bovet, Le vieil homme á la caméra)- Švica 2012
Bernard Bovet je devetdesetletni mož, ki v dokumentarnem filmu predstavi svoje bogate življenjske izkušnje. Skozi spomine skuša povedati, kaj je zares pomembno v življenju. Njegova družina, tradicija, zaupanje, delo pastirja in pridelovalca sira visoko v gorah, velika ljubezen do amaterskega filma, ljudi in gora.
Trailer: http://vimeo.com/62849823
Več o programu festivala najdete na spletni povezavi: http://imffd.com
Viri:
IMFFD
2013 7. mednarodni filmski festival gorniškega filma Domžale. Internetni vir: <http://imffd.com/>, 10.4.2013.
Zdenka Mihelič
2013 Planinska zveza Slovenije: 7. mednarodni filmski festival gorniškega filma Domžale IMFFD. Internetni vir: <http://www.pzs.si/novice.php?pid=8065>, 10.4.2013.
Iva J.
30 ponedeljek Jul 2012
Posted Zanimivosti in novosti
inKo že misliš, da si slišal že za vse možne nacionalizme, izveš še za gastronomski nacionalizem in ob njegovem boku za gastronomsko identiteto. O teh konceptih je razpravljala Lyra Sprang na Belizejskem arheološkem in antropološkem simpoziju, in sicer na primeru majhnega mesta Placencia na jugu Belizeja, ki privablja belizejske in mednarodne turiste. Sprangova je raziskovala kako različna etnična hrana vpliva na pripadnost Belizeju glede na različne vplive – od etnične pripadnosti do oglaševalskih tabel lokalnih restavracij. V razpravi se je vnela debata o tem kako hrana oblikuje občutek identitete Belizejcev. Ena zanimivejših (in zaskrbljujočih) ugotovitev je, da so mladi uvožene (japonske) Ramen testenine imeli za belizejske.
V nadaljevanju prispevka avtor razpravlja o fenomenu “bucket food” (hrana v vedru) na območju južnega Belizeja, ki ga je Sprangova v svoji raziskavi izpustila. Ta se razlikuje od ulične hrane (street food). Slednja je ponavadi locirana vedno na istih mestih (vogali ulic, pločniki) in čaka na potencialne kupce. Posebnost “bucket food” je ta, da je kupec ne išče, ampak je prinešena direktno na dom. Ta hrana je pripravljena v domačih kuhinjah in potem dostavljena od vrat do vrat na kolesih. Najpogostejši raznaševalci so otroci, ki si na vsako stran krmila namestijo eno vedro in se odpravijo na delo. Različnost ponudbe je fascinantna – od sladkih zavitkov, še toplih iz pečice, kokosovih kolačev do rib v koruznih tortilijah z zeljem in pekočo omako. Indijka v svojem vedru ponuja roti – vegetarijanski, piščančji ali goveji prav tako s pekočo omako. Majevska ženska na svojem kolesu pripelje tržnico – sveže sadje in zelenjavo, medtem ko majevski moški ob popoldnevih prinaša sladoled.
Avtor prispevek zaključuje z vprašanjem kako se “bucket food” uvršča v loklano in nacionalno identiteto.
Več “luštov” si lahko ustvarite ob branju originalnega članka Of Food and Buckets: Enjoying Two-Wheeled Mobile Treats (Douglas Carl Reeser):
http://www.anthropology-news.org/index.php/2012/07/10/of-food-and-buckets-enjoying-two-wheeled-mobile-treats/
Polona
13 petek Jul 2012
Posted Povezave, Zanimivosti in novosti
inZnačke
Ethnologie française Vol. 42, Evropska zveza socialnih antropologov (EASA), predstavitev slovenske etnologije in antropologije, Slovénie Entre l’Ouest et l’Est
Slovenie Entre l’Ouest et l’Est (Slovenija med zahodom in vzhodom)
Tematska številka Ethnologie Francaise predstavlja slovensko etnologijo in antropologijo v Slovenie Entre l’Ouest et l’Est (Slovenija med zahodom in vzhodom)
Povezava do strani s kazalom vsebine in članki (v francoščini)
http://www.cairn.info/revue-ethnologie-francaise-2012-2.htm#sommaire
In še link do novic v slovenskih medijih http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-etnologija-in-antropologija-v-parizu/287267
18 ponedeljek Jun 2012
Posted Zanimivosti in novosti
inDanes se v Ljubljani začenja Festival migrantskega filma, ki bo trajal od 18. do 22. junija. Festival je v sklopu Svetovnega dneva beguncev (20. junij) posvečen vsem beguncem in migrantom sveta. V okviru festivala bodo potekale okrogle mize in drugi obfestivalski dogodki. Filmi so razdeljeni na posamezne sklope, in sicer bodo prikazani dokumentarni, igrani, animirani in eksperimentalni filmi tujih in domačih avtorjev. V okviru sklopa Filmska potovanja po Balkanu pa bomo videli filme avtorjev, ki prihajajo iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Njihovi filmi govorijo o zgodbah kitajske skupnosti v Novem Sadu in Vojvodini, o problematiki slovenskega gradbeništva in tujih delavcih, o odhodu v tujino v upanje na boljše življenje in o ostalih temah, ki (p)ostajajo del našega življenja. Festival migrantskega filma nam tako prinaša zgodbe, ki jim je vredno prisluhniti. Vstopnine ni, več o programu festivala pa izveste na http://www.fmf-slovenija.si/.
Tjaša B.
14 Četrtek Jun 2012
Posted Zanimivosti in novosti
inTudi letos se bodo Ljubljana in še 30 drugih mest in krajev po Sloveniji spremenila v otočke luči, ki oživljajo in osvetljuje mestna središča, četrti, trge, dvorišča gradov.
Sodeluje 80 slovenskih muzejev in galerij (od tega polovica v Ljubljani), pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove s programi iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Skupaj pripravijo več kot 200 dogodkov za obiskovalce vseh starostnih skupin.
Obsežen in pester program
Sodelujoče ustanove v večernem in polnočnem času pokažejo svoje zbirke in razstave ter pripravijo različne programe (programska knjižica je v priponki). Med vsebinami so poleg druženja priljubljeni zlasti koncerti, pogovori in vodstva po razstavah, ter delavnice.
Obsežen program noči v letu 2011 zaznamujejo številna odprtja novih razstav; predstavitve novih pridobitev za zbirke; vodeni ogledi (tudi v tujih jezikih); kreativne in praktične delavnice za otroke, najstnike, tudi odrasle; družinski programi; interaktivni preizkusi in doživetja; številne igre, filmi, predstave; možnost nakupa publikacij in umetniških del po znižani ceni. Prireditve v noči akcije kulturno dediščino povezujejo s številnimi drugimi zvrstmi: s športnimi dejavnostmi kot so sabljanje in nočni pohodi; z zanimanjem za znanost; predstavljajo šolske stile izobraževanja iz zore prejšnjega stoletja; se povezujejo s sodobno umetnostjo in izvajajo umetniške dogodke; se povezujejo s turizmom in kulturnim turizmom, lokalnimi legendami, starimi poročnimi in drugimi običaji; vključujejo privlačne obrede prehranjevanja in številne koncertne dogodke.
Še posebno zanimiva poletna muzejska noč pa bo Slovenskem etnografskem muzeju.
Več o tem na povezavi:
http://www.etno-muzej.si/sl/dogodki/poletna-muzejska-noc-v-sem-1
Petra G.
14 Četrtek Jun 2012
Posted Zanimivosti in novosti
inOtvoritev razstave Šola iz zemlje: učenje visokih Andov. Danes, v četrtek, 14. junija 2012, ob 20.00 v Slovenskem šolskem muzeju.
Šola Wirasti je bila prva indijanska šola, osnovana na principih andske kozmovizije. Razstava prikazuje pedagoški eksperiment, s katerim je Bolivija v tridesetih letih prejšnjega stoletja spremenila šolstvo latnisko-ameriških staroselcev. Pripravila jo je Tina Zgornik, novinarka in raziskovalka, ki zadnja leta živi in dela v Boliviji in raziskuje duhovno kulturo staroselcev Altiplana.
http://www.ssolski-muzej.si/slo/news.php?item=191
Veronika Z.