Latinska Amerika je v zadnjih letih postala model za inovacije v družbenih in političnih okvirjih. Hitra intenzifikacija neo-liberalnih politik v Latinski Ameriki v poznih 80ih letih, kot posledica uveljavitve »Washintonskega Censusa«, pod okriljem ameriškega predsednika Georga H.W. Busha, je pomenila ropanje javnih podjetji, njihovo privatizacijo in de-nacionalizacijo. Istočasno z množičnim »begom« profita ter rastočo eksploatacijo in osiromašenjem delavcev so v 90ih letih nastajala »nova družbena gibanja« (Petras 2009). Na tej točki naj dodam, da se pridevnik »nova« nanaša na drugačne družbene okoliščine v katerih gibanja delujejo, ne pa na golo dejstvo, da so družbena gibanja popolnoma nov pojav v zgodovini človeštva.

Ob koncu 20. stol je Latinska Amerika doživela veliko sprememb v delavskem in agrarnem sektorju. Med bolj pomembnimi gibanji za spremembe (ti. nova družbena gibanja) so »Ejército Zapatista de Liberación Nacional (Zapatista Army of National Liberation-EZLN) v Mehiki, Movimento dos Trabalhadores Rurais Sem Terra (Landless Rural Workers’ Movement-MST) v Braziliji in Confederación de Naciones Indígenas del Ecuador (Confederation of Indigenous Nations of Ecuador-CONAIE) v Ekvadorju pa tudi druga gibanja v Paragvaju in Boliviji« (Teubal 2009:11).

Brazilija je trenutno zagotovo »trending topic«. Rio de Janerio in »čiščenje favel« (Wacquant 2003); »urbani strah« v São Paulu (Sílvia De Moraes Rial in Grossi 2002);  nativni prebivalci Amazonije in Andov (Hoffman French 2004; Carvalho 2000; Walch 2005); »nasilje in glasba«. Najverjetneje ne bom pretiravala, če naštete teme primerjam z mediteranskim dvojčkom »čast in sramota« (Albera 1999; Herzfeld 2003) in Orientalizmom, razpetim med  romantičnim in divjim Vzhodom (Said 1978). Tudi na Balkanu so antropologi opisovali podobno ambivalentnost in Muršič zapiše, da »me smemo spregledati dvojne narave stereotipov /../ V globoko ukoreninjeni ambivalenci lahko delujejo v katero koli smer« (Muršič 2007:88). V izogib stereotipiziranju Latinske Amerike bom predstavila pri nas manj znano bitko, ki jo nekateri prebivalci Brazilije bijejo že skoraj 20 let, prej omenjeno gibanje MST (Movimentos dos Trabalhadores Rurais sem Terra, Gibanje Ruralnih Delavcev brez Zemlje).

MST ima več kot 300.000 aktivnih članov in 350.000 kmečkih družin, delujočih po celi državi in tako predstavlja največje in najboljše organizirano družbeno gibanje v Latinski Ameriki. Podpirajo jih tudi druge skupine kot so Urbano gibanje brezdomcev, Katoliško pastoralno gibanje in sektorji sindikatov (CUT) pa tudi delavska levičarska stranka (PT) ter progresivne akademske skupnosti in študentje (Petras 2009). MST-jeva ruralna namestitev je zaznamovanja s kooperativnimi odnosi, kolektivnim načrtovanjem in samoupravljanjem. Znotraj skupine in med njenimi partnerji se je razvila »nova« zavest o pomembnosti družbenega lastništva produkcijskih sredstev. Njihovi vodje se pogajajo z vlado in zato tudi privabijo medijsko pozornost (glej Martins 2000). Hammond podrobneje razišče medijsko izpostavljenost gibanja in trdi, da jih mediji obravnavajo različno – nekakšna zmes simpatiziranja in sovražnosti. Tudi tisti mediji, ki z gibanjem simpatizirajo različno definirajo njegovo politično pomembnost (glej Hammond 2004).

Nacionalni pohod za agrarno reformo, zaposljivost in pravico leta 1997, voden s strani MST-ja je uspešno artikuliral zahteve delavskega razreda in najrevnejšega dela prebivalcev. Dvomesečni pohod se je končal v mestu Brazilija, kjer so pohodniki avtoritetam javno predstavili zahteve imenovane kot »Popularni projekt« – alternativa neo-liberalnim politikam, prevzetih iz mednarodnega kapitalizma in implementiranih s strani brazilske države (glej Martins 2000).


MST je pozorno opazovan s strani širše brazilske družbe, ne kot eksperimentalni laboratorij politik prostega trga (v imenu prostega trga je bila Latinska Amerika izkoriščena v celotnem prejšnjem desetletju) ampak kot začetek nove družbe, navdihnjene s strani popularnega sektorja. Najpomembnejša reforma Popularnega projekta – agrarna reforma – se globoko razlikuje od kapitalističnega modela. Množične okupacije in kolektivno delo predstavljajo izziv pravicam zasebne lastnine in legitimizirajo drugačne prilastitve in razporeditve bogastva (glej Martins 2000).

Današnje agrarne skupnosti celotnega ameriškega kontinenta poudarjajo avtonomijo svojih skupnosti, produkcijo hrane v skladu s potrebami skupnosti in prehrambno neodvisnost; spoštovanje »tradicionalnih kultur«, okolja in biodiverzitete (Giarracca et al. 2006).

Spletna stran gibanja MST: http://www.mst.org.br/

Daljšo, angleško verzijo članka ter več informacij o podobnih temah Latinske Amerike si poglejte na: http://interamericanstudies.wordpress.com/

Literatura:

Albera, Dionigi

1999    »The Mediterranean as an Anthropological Laboratory.« Anales de la Fundación Jaquin Costa, 215-232

Carvalho, Georgia O.

2000    »The Politics of Indigenous Land Rights in Brazil.« Bulletin of Latin American Research, 19(4), str. 461-478.

Giarracca, Norma

2003    La protesta agrorural en la Argentina. V: José Seoane, ur. »Movimientos sociales y conflicto en América Latina.« Buenos Aires: CLACSO, str. 197-209.

Hammond, John L.

2004    »The MST and the Media: Competing Images of the Brazilian Landless Farmworkers’ Movement.« Latin American Politics and Society, 46(4), str. 61-90.

Herzfeld, Michael

2003    »Localism and the Logic of nationalistic Folklore: Cretan Reflections.« Comparative Studies in Society and History 43, 281-310.

Jezernik, Božidar, Rajko Muršič in Alenka Bartulovič, ur.

2007    »Europe and its other: notes on the Balkans.« Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Martins Dias, Monica

2000    »The MST Challenge to Neoliberalism.« Latin American Perspectives, 27(5), str. 33-45.

Petras, James

2009    Latin America: Social Movements in Times of Economic Crises. Global Research, 12. 8. 2009. Dostopno prek: http://www.globalresearch.ca/latin-america-social-movements-in-times-of-economic-crises/14747. 5. 5. 2013.

Sílvia De Moraes Rial, Carmen in Pillar Grossi

2002    Urban fear in Brazil: From the favelas to The Truman Show. V: »Urban Ethnic encounter. Erdentug, Aygen in Freek Colombijn«, ur. »Urban Ethnic encounters: the spatial consequences.« London in New York: Routlege, str. 109-126.

Said, Edward

1978    »Orientalism.« New York: Vintage Books

Teubal, Miguel

2009    »Agrarian Reform and Social Movements in the Age of Globalization: Latin America at theDawn of the Twenty-first.« Latin American Perspectives, 36(4), str. 9-20.

Wacquant, Loic

2003    »Toward a Dictatorship over the poor? Notes on the Penelization of poverty in Brazil?« Punishment and Society, 5(2), str. 197-205.

Walsh, Michael

2005    »Will Indigenous Languages Survive?« Annual Review of Anthropology, 34, str. 293-315.

Tea B.