Nina Sovič

Kot veganka sem se zadnjih nekaj let spraševala, ali bo naša prihodnost res veganska, kot to trdijo veganski aktivisti, ki jih spremljam že nekaj let. S tehnološkim napredkom se je pojavila možnost laboratorijsko vzgojenega mesa – brez nepotrebnega ubijanja živali. Antropologija se ne osredotoča toliko na etične teme, kot so pravice živali, nove genetske iznajdbe, podvojitve, v glavnem so take teme predstavljale obrobne kritike humanističnega pisanja (Appadurai 2013: 286). Menim, da bi bilo primerno usmeriti pozornost v želje ljudi o trenutni kakor tudi prihodnji hrani, ter v okolje in trg. 

NA KRATKO O VEGANSTVU

Veliko ljudi sprejema veganstvo kot dieto, a dejansko gre za življenjski slog. Kot vegan se odločiš, da ne uživaš mesa in živalskih proizvodov, kot so jajca in mlečni proizvodi, prav tako ne nosiš stvari, ki so izdelane iz živali ali so bile preizkušene na živalih. Kaj je potem razlika med vegani in vegetarijanci? Slednji uživajo tudi jajca in mlečne proizvode. Kot trdi Zamir (2004), če mislimo, da ni prav ubijati živali, potem prehranjevanje z jajci in mlečnimi produkti tudi ni prav, kajti oboje vključuje izkoriščanje živali. Ljudje so rasisti do sočloveka, in podobno do živali s tem, ko obravnavajo nekatere živali kot “hrano” in “uživanje”, na druge pa gledajo kot na prijatelje, za katerimi jočemo, ko zapustijo ta svet – specizem. Pri tem nepotrebnem ubijanju je grozovito prav dejstvo, da ljudje za vse to neposredno plačujejo. 

Kot oboževalka znanstvene fantastike sem zasledila nekaj izsekov iz Zvezdnih stez (Star Trek), kjer namigujejo na dejstvo, da obstaja možnost veganske prihodnosti (0:35-0:45) (dogaja se približno 200 let naprej). V Star Trek Enterprise T’Pol trdi, da se ljudje smatrajo za tako civilizirane kot tudi sofisticirane, a še vedno uživajo živalsko meso (0.57-1:02). V Naslednji generaciji (Next Generation) obstaja le kratek posnetek, kjer William Riker omenja, da živali ne predstavljajo suženj za uživanje mesa (1:15-1:28). Kot zadnje, v Popotniku (Star Trek Voyager) Kathryn Janeway razlaga, da ni prav uporabljati živali za našo lastno uporabo in da so se že davno odločili, da tej praksi naredijo konec, saj je gnusno tudi iz znanstvenih razlogov (1:46-2:03). 

Nekateri ljudje se odločijo postati vegani iz zdravstvenih razlogov (2:14-2:16). Veganska prehrana lahko znižuje številne kronične bolezni (2:25-2:33), kot so diabetes drugega tipa, kardiovaskularne bolezni in različni tipi raka. Večino ljudi skrbi, ali z vegansko prehrano dobimo dovolj beljakovin (2:34-2:50) – če oseba zaužije dovolj raznoliko rastlinsko prehrano, zelo težko ne doseže dnevnega priporočila. 

Fotografija 1: Paleta sadja

IN-VITRO MESO

Kot sem omenila že v uvodu, nekateri napovedujejo, da bo prihodnost veganska. A po drugi strani znanstveniki že od leta 2000 poskušajo laboratorijsko vzgojiti meso (Deckers 2016: 96). NASA je izvajala projekt, ki vključuje vzgojo mesa iz celic zlatih ribic, v upanju, da bodo lahko nahranili avstronavte (Deckers 2016: 96). Leta 2003 jim je uspelo – ne iz prikupnih zlatih ribic, temveč iz žab, kar so zatem razstavili na umetniški razstavi v Franciji pod imenom “Breztelesna kuhinja” (2016: 96).

Če sem do te točke izgubila vaše zanimanje, se opravičujem – zagotavljam vam, da bo to zadnja “neužitna” predstava v vaših možganih. Od tukaj naprej so eksperimentirali na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem in po desetih letih vzgojili meso iz celic krav (žival pri tem ni umrla!) ter naredili burger (Deckers 2016: 96). Moje vprašanje za vegane in vegetarijance je naslednje: žival ne umre, a to pomeni, da je to meso veganom prijazno? Ali bi to lahko bila naša prihodnost? Ali to predstavlja konec veganstvu ali zgolj njegovo drugo različico? Številne komentarje so že podali – da je meso nenaravno, kar je seveda res, saj brez človeškega posega do tega mesa ne bi prišlo (2016: 97). Pozitivna stvar za vegane zadeva njihove hišne ljubljenčke, saj se številni ljudje izogibajo hranjenju ljubljenčkov z mesom, misleč zakaj bi jih hranili, če jih sami ne uživamo? (2016: 98). Še ena pozitivna točka je, da tovrstno meso ne potrebuje toliko vode, potrebuje 45 % manj energije, 99 % manj zemlje in prispeva kar 96 % manj toplogrednih plinov od klasične pridelave mesa. Direktor podjetja Just pravi (10:51-11:15), da nekaterim veganom mogoče ne bo všeč laboratorijsko vzgojeno meso, ker jim ni všeč okus mesa, drugim pa mogoče iz tega razloga bo: njihov cilj je bil pridelati takšno meso, da nedolžni živali ni potrebno umreti. 

RASTLINSKO MESO 

Znanstveniki so olajšali življenje veganom in vegetarijancem z izumom razne rastlinske hrane, podobne mesu, ki so ga ljudje radi jedli, preden so spremenili svoj življenjski slog (v primeru, da niso tako vzgojeni). Danes najdemo po trgovinah razne čevapčiče, zrezke, “goveje” pleskavice ipd. Ti nadomestki so narejeni iz mešanice glutena in soje, čemur dodajo ekstrakt gob, sojino omako, s čimer pridobijo okus po mesu. Najtežje je bilo znanstvenikom pridobiti enako teksturo in sočnost, kot jo obožujejo vsejedci (Fellet 2015). The Impossible Foods je danes eno izmed najprepoznavnejših podjetij z rastlinskimi burgerji na trgu. Začeli so leta 2011 z željo ustvariti enak okus, kot ga ima meso. Ugotovili so, da tak okus povzročajo hemi, spojine z železovim ionom v sredini heterociklične organske molekule porfirinov, ki jih najdemo v vsaki rastlini in živali. Dobili so ga s fermentiranjem genetsko spremenjenega kvasa. Za razliko od drugih burgerjev, ki so na trgu in so narejeni iz stročnic, ima ta burger okus po dejanskem mesu. Vzeli so DNK soje in ga vstavili v kvas: poleg okusa pa ima tudi prehransko vrednost (beljakovine), enako mesu – a brez dodanih hormonov in antibiotikov. 

RASTLINSKO JAJCE?

Obstaja nekaj zvijač, kako zamenjati jajce v kuhinji, ki jih sama že več let prakticiram. Pri peki tort, piškotov in palačink uporabljam aquafabo (vodo iz čičerikine konzerve), semena čija in lanena semena. Obstajajo še sledeče zamenjave: jabolčna čežana, banana, veganski jogurt, tofu in celo avokado. To so alternative, ki jih ima vsakdo pri roki, ampak na današnjih policah najdemo že tudi rastlinska jajca. 

Podjetje Just le v le petih letih razvilo rastlinsko jajce, ki se vmeša na enak način kot pravo jajce. Narejeno je iz fižola mungo in kurkume, ne vsebuje holesterola, ima manj maščob in približno enako vsebnost beljakovin. 

Obstaja tudi jajce v prahu, znamke “Ener-G Egg Replacer”, ki je narejeno z združevanjem tapiokine moke in škroba, kalcijevega laktata, kalcijevega karbonata in drugih sestavin, ki posnemajo jajce (Shepheard 2013: 1). Shepheardov izum jajca je pravzaprav ločeni izum beljaka in rumenjaka, ki sta v zadnji fazi združena (2013: 1). Rumenjak je narejen iz glivičnega stranskega produkta, zgoščevalca, soli in barvila, beljak je narejen iz vode, beljakovin, ki izhajajo iz neživalskih glivičnih stranskih proizvodov, zgoščevalca in soli (Shepheard 2013: 2-3). Obe komponenti združujeta agar in voda, ki posnemata značilnosti jajca (2013: 3). Ustvarjeno nadomestilo ni namenjeno samo veganom in vegetarijancem, temveč predvsem ljudem, ki imajo povišan holesterol (Shepheard 2013: 3). 

RASTLINSKA MLEKA

Trenutno je na trgu veliko vrst rastlinskega mleka. Narejena so iz soje, semen, oreščkov in žitaric. Henry Ford je bil med prvimi, ki je že leta 1934 raziskoval rastlinska mleka iz soje v Michiganu, pozneje so ga pili predvsem hipiji. Zatem se je začelo gibanje proti soji, izhajali so številni članki, ki so trdili, da bi naj povzročala raka na dojkah – danes so znanstveniki to teorijo zavrnili z ugotovitvijo, da pravzaprav soja preprečuje razvoj rakavih celic. Zatem so začeli proizvajati mleko tudi iz drugih rastlin, ki so odlična ne le za vegane, temveč tudi za laktozno intolerantne ljudi. Rastlinska mleka niso popolnoma zdrava, nekatera namreč vsebujejo veliko sladkorja – če malo pobrskamo po naših policah, pa najdemo tudi alternative brez sladkorja. 

SKLEP

Kot je omenil Appadurai, bo prihodnost sestavljala vrhunec našega sedanjega časa s prihajajočimi težavami in katastrofami (če pomislimo na katastrofo koronavirusa) (2013: 299). Zaenkrat menim, da se bodo ljudje bolj odločali za vegetarijanski ali veganski življenjski slog. Meso, vzgojeno v laboratorijih, najverjetneje še ne bo  tako kmalu na policah, že zaradi različnih mnenj o tej alternativi.

Kaj pa vi menite? Ali bi se odločili za laboratorijsko vzgojeno meso? Cena mesa na trgu je namreč začela naraščati. Ali bi to lahko vodilo do tega, da ljudje ne bodo nakupovali mesa? Kaj pa jajca iz fižola mungo – ali bi ga poskusili? Vsekakor bi se lahko odprla zanimiva razprava, v kateri se bodo zagotovo pokazala različna mnenja. Upam, da sem odprla neki nov sklop razmišljanj o prihodnosti hrane, kajti hrana je pomemben sklop raziskovanja v antropologiji.

Esej je nastal v sklopu predmeta na Erasmus + izmenjavi na Irskem.

VIRI IN LITERATURA:

Appadurai, Arjun

2013 The Future As Cultural Fact: Essays on the Global Condition. London: Verso.

Deckers, Jan

2016 Animal (De)liberation: Should the Consumption of Animal Products Be Banned? London: Ubiquity Press.

Fellet, Melissae

2015 ‘Can scientists deliver a meatless burger that tastes good and will not harm the planet?’ ACS Publications 1(7): 347-349.

Shepheard, A. Rockney 

2013 ‘Vegan Simulated Egg Compositions and Methods.’ Patent Publications 1-7.

Zamir, Tzachi

2004 ‘Veganism.’ Journal of Social Philosophy 35(3): 367-379.