Pia Jankovič

Mladi med šestnajstim in petindvajsetim letom se nahajajo v procesu odraščanja in razvijanja svoje unikatne osebnosti. Prav tako pa se v tem življenjskem obdobju radi zabavajo, potujejo in spoznavajo svet okoli sebe. Vendar se zastavlja vprašanje, koliko se pri zabavi tudi dejansko kulturno udejstvujejo, kakšna je njihova želja po obiskovanju prireditev in kakšna so njihova druga zanimanja, hobiji in želje.

Sedaj, ko smo si postavili teh nekaj vprašanj, se lahko vprašamo tudi, kdo so ponudniki storitev za mlade, ali se zares zanimajo zanje in jim pripravljajo takšen program, ki bi jih zares pritegnil, z njimi pa tudi nekoliko mlajšo in po njihovem mnenju »zmedeno« občinstvo. Torej, kaj menite?

V pričujočem prispevku se bom osredotočila predvsem na mesto Brežice in mladino, ki tam živi oziroma se vrača v mesto med vikendom (študentje), ki so lahko tudi člani Društva študentov Brežice. Na podlagi pogovorov z mladimi različnih starosti sem ugotovila, da so razočarani nad ponudbo prireditev, tudi festivalskih, ki jih organizirajo v mestu ali njegovi neposredni okolici. Kot primer lahko navedem praznovanje novega leta v središču mesta. Primer dobro izvedenih prireditev pa je festival Brežice moje mesto, ki ga vsako leto izvajajo v poletnem času . Mladi bi se predvsem radi zabavali in našli prostor, kamor bi lahko zahajali ob vikendih ter se med seboj družili in spoznavali. Nekoč je bistveno več obratoval klub Hacienda, ki pa se dandanes odpre le enkrat na mesec.

Žalostno je, da ima mesto mladinski center, ki obratuje, vendar mladi vanj ne zahajajo, saj se tam  po pripovedovanju marsikaterega mlajšega Brežičana in Brežičanke počutijo neprijetno ali se ga celo bojijo. Mladinski center Brežice se je pred kratkim spremenil v večgeneracijski center  in dodal svoji ponudbi tudi hostel.

Mladinski center, ki ima v samem imenu vključeno besedo mladi, se mladim posveča minimalno. Sedaj v junijskem času je v mladinskem centru veliko bolj pestro dogajanje, saj pripravljajo festival Brežice moje mesto, v okviru katerega dejansko vključujejo vse (otroke, mladino in starejše). Ko pa pride zimski čas, center zamre. Po pogovorih z osebjem sem ugotovila, da organizirajo več delavnic za starejše občane in otroke kot pa za samo mladino. Zavedajo se, da se mladi ne zadržujejo pri njih, vendar jih to tudi ne moti, čeprav ima center točilni pult in park s klopmi, kamor bi lahko mladi hodili in se družili. Prav tako imajo ob točilnem pultu tudi mali oder, kjer občasno nastopajo lokalne skupine, ki jih žal ni veliko. V poletnem času v parku organizirajo kantavtorske koncerte, ki pritegnejo nekaj več ljudi, med njimi tudi mladino, ki pokaže nekaj zanimanja za to zvrst glasbe. Po mojem mnenju je sama institucija našla “prihodek” v plačljivih delavnicah in organizaciji otroških predstav, samo mladino pa je dala na stranski tir in nanjo pozabila.

Mladinski center Brežice  je bil od ustanovitve leta 1997 bolj alternativen in so se v njem zbirali alternativci, ki so radi poslušali rock ali pa metal, vendar pa je v današnjem času izgubil tudi takšno občinstvo, saj se mlajši rokerji in metalci ob vseh spremembah, ki so jih v centru uvedli v zadnjih letih, ne počutijo več prijetno.

Če se vrnem k mladini, bi vseeno rada omenila, da v Mladinskem centru Brežice organizirajo in izvajajo različne evropske projekte, kot je bil projekt PiMP, in tudi projekte, ki jih sofinancira Občina Brežice, kot je projekt “postani MC faca”. Kljub vsemu se je s padcem obiska centra izkazalo, da je to premalo: premalo je zanimanja za mlade in premalo je raziskav, kaj mlade sploh zanima in kaj bi radi videli v samih Brežicah. Sicer naj bi dijakom dajali reševati ankete, ki bi jim pomagale pri izvedbi aktivnosti, vendar je samo zanimanje za reševanje anket izredno malo.  

Žal v današnjih časih organizirajo prireditve brez poznavanja interesov na terenu, samo zato, da se nekaj organizirajo in da lahko rečejo, da nekaj delajo. Prav tako moramo upoštevati, da se je mladinski center spremenil v javni Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, kjer že po imenu vidimo, da so mladino postavili na konec .  

Na koncu so nad površno izvedenimi prireditvami in nastopajočimi, ki niso posebej zanimivi, razočarani tako oni kot smo razočarani tudi mladi. Primer takšne prireditve je Fazanc, ki jo organizirata mladinski center in študentsko društvo Brežice. Vsako leto je manj udeležbe in vse več drog in alkohola. Sicer konkretnega dokaza za to trditev nimam, vendar je bilo to  mogoče razbrati iz pogovorov z mladimi. K pomanjkljivi udeležbi pa lahko prištejemo tudi cene vstopnic, ki niso ravno prijazne za mlade denarnice.

Po raziskavah na terenu, ki sem jih izvajala v okviru svoje diplomske naloge (Kulturne prireditve in udeležba mladih v Brežicah), sem ugotovila, da bi bili mladi zadovoljni že s tematskimi večeri, ki bi potekali vsako soboto, na katerih bi se lahko družili, poslušali dobro glasbo in plesali. Sicer v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju to posebej ne piše, vendar bi se mi kljub temu zdelo samoumevno, da bi to mladinski center moral početi . Prav tako so podali nekaj izvrstnih predlogov, ki bi jih lahko vsak mladinski center vpel v svojo ponudbo in se tako res odprl in prilagodil mladim. Med predlogi so bili: večeri kartanja (tarok, žganje, remi); organizacija predavanj o igranju e-iger in nato skupno igranje s profesionalcem; organiziranje amaterske razstave fotografij dijakov in študentov, ki bi radi pokazali svoje delo; tematski večeri, npr. gledališke skupine ali potopisna predavanja; delavnice, ki niso namenjene samo starejšemu občinstvu in še veliko več. Zavedati se je treba, da je potrebno vsako stvar izvajati kontinuirano in da se bosta obisk in uspešnost začela kazati skozi čas; tu sta potrebni vztrajnost in dobra promocija prireditev. Prav tako je potrebno v organizacijo prireditev vključiti mlade.

»Z mladimi je težko govoriti, saj še sami ne vedo, kaj hočejo in kaj jih zanima,« mi je povedala ena izmed sogovornic. S to trditvijo se v glavnem strinjam, a le delno. Veliko jih je reklo, da ne vedo, kaj bi radi in jih stvari enostavno ne zanimajo, kljub temu pa so menili, da morajo v mladinskem centru organizirati različne prireditve, saj bodo šele tako lahko videli, če jih kaj zanima in kakšna bi lahko bila njihova »strast« ali pa okus. Za občinstvo in obiskovalce se je potrebno boriti, pa naj bodo to otroci, mladi ali pa stari. Pri tem ne smemo spregledati, da obstaja tudi pozabljena generacija mladih, ki se nahaja med otroci in »vsesplošnim« odraslim občinstvom.

Nikoli ni prepozno začeti nečesa, kar lahko poveže in obogati ljudi z znanjem in zabavo.