Veronika Škofljanec Jagodic

Ker sama nisem študentka etnologije in kulturne antropologije, temveč zgodovine, sem se pred pisanjem tega besedila znašla pred manjšo zagato. Ali bom znala napisati besedilo, ki bo upravičilo predpono antropo- v imenu bloga? Na to vprašanje sem si odgovorila s preprostim: »Da, saj mi ne preostane nič drugega.☺« In prvemu je sledilo drugo, pomembnejše vprašanje. O čem naj pišem? Brez dvoma naj bi si izbrala temo, ki mi je blizu, in ni trajalo dolgo, da sem se odločila za temo, povezano s pisanjem magistrskega dela o družini kot instituciji oz., bolj natančno, o zbiranju podatkov o njej, ki jih najdemo pri preučevanju matičnih knjig in drugih arhivskih virov. S podobnimi temami so se v večini res ukvarjali zgodovinarji, a ena najboljših raziskav s tega področja je še zmeraj delo etnologa in zgodovinarja Jožeta Hudalesa Od zibeli do groba, v kateri je preučil območje Šaleške doline.

Torej, kaj sploh so matične knjige in kje jih najdemo? Matične knjige za obdobja do druge svetovne vojne v Sloveniji hranijo škofijski oz. nadškofijski arhivi, kjer si jih lahko tudi ogledamo. Tam shranjene matične knjige se delijo na krstne, poročne in mrliške matične knjige. V prvih o vsakem posameznem krščencu izvemo informacije o njegovem imenu, dnevu rojstva in krsta, kraju rojstva, veroizpovedi, spolu; o tem, ali je zakonski ali ne; sledijo podatki o starših in botrih (ime, priimek, stan oz. poklic); o tem, kdo ga je krstil ter v nekaterih primerih tudi podatke o babici, ki je novorojenčku pomagala na svet. V poročnih knjigah se nahajajo informacije o datumu poroke in podatki o ženinu in nevesti, pričah in o tistem, ki ju je poročil. Pri ženinu poleg imena in priimka izvemo tudi njegov naslov, starost ob poroki, dotedanji zakonski stan (samski ali vdovec), morebitni poklic, imena staršev in poklic očeta. Podobni so tudi podatki o nevesti, le da je v teh primerih veliko redkeje naveden njihov poklic. Iz zapisov o porokah izvemo tudi imena prič in njihove poklice ter ime tistega, ki je mladoporočenca poročil. V zadnjem tipu matičnih knjig najdemo podatke o koncu življenja posameznih oseb. Mrliške knjige nam izdajo datum in kraj smrti, veroizpoved pokojnega, spol, starost in način, na katerega je umrl, kot ga je navedel mrliški oglednik ali zdravnik.

Primer vpisov v krstni matični knjigi (Nadškofijski arhiv Maribor, Župnija Brežice, Krstna knjiga 1818–1851)

Sicer se morda zdijo zgoraj navedeni podatki, ki so v virih večinoma navedeni v obliki tabel, nekoliko dolgočasni, a ni tako. Te na prvi pogled suhoparne informacije nam lahko razkrijejo številne podrobnosti o življenju ljudi v preteklosti. Vas morda zanima, kako je bilo ime vašim prednikom, ki so živeli pred 150 leti in več? Koliko otrok se jim je rodilo in kako so jih poimenovali? S čim so se preživljali? Vsi ti in še mnogi drugi odgovori se skrivajo v matičnih knjigah. Raziskovanja se lahko lotite sami, lahko pa preverite spletno stran Slovenskega rodoslovnega društva, kjer se nahaja še več praktičnih napotkov. V matičnih knjigah je mogoče brskati po preteklosti, ki presega okvir posameznega sorodstva. Podatke za neko določeno okolje (za eno ali več župnij) lahko preučujete tako številčno kot tudi kvalitativno. Izveste lahko več o tem, kdaj so se ljudje na nekem območju poročali in kdaj so imeli otroke ter koliko jih je bilo, ali so se otroci rodili v zakonu ali ne; sklepate lahko tudi o tem, kakšne strategije so uporabljali pri sklepanju zakonskih zvez in kako pomembna je bila vloga botrov; izveste lahko celo, ali so posamezne kraje prizadele nalezljive bolezni, kot je npr. kolera.

Če pa vaše radovednosti ne poteši raziskovanje zgolj matičnih knjig, lahko svoje vedenje o določeni temi poglobite z dodatnimi arhivskimi viri. Več podatkov o družinah lahko najpreprosteje pridobimo s pomočjo knjig Status animarum (ali po slovensko: popis duš), v katere so duhovniki po gospodinjstvih popisovali župljane ter zapisanemu večkrat pridali osebna opažanja. O materialnem statusu posameznikov lahko sklepamo tudi na podlagi podatkov, zabeleženih v operatih različnih katastrov, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije, mogoče pa si jih je ogledati tudi na spletu; v njih lahko najdemo tudi več podatkov o življenju v posameznih krajih. O življenju in pomembnejših dogodkih v kraju pa večkrat poročajo kronike različnih ustanov, kot so šole, društva in tudi župnije.

V upanju, da sem v vas spodbudila žilico za odkrivanje preteklosti, naj vam na srce položim le še to: pri raziskovanju se zabavajte, ne opustite ga ob prvi prepreki, saj je slast ob odkritjih, ki sledijo, še toliko večja.☺ Če pa se vseeno zatakne, smo tukaj tudi tisti, ki vam z veseljem priskočimo na pomoč.

Raziskovalni razgled v Nadškofijskem arhivu Ljubljana (avtorica fotografije: Veronika Škofljanec Jagodic)