Članek ‘The poor have the right to beautiful’: cosmetic surgery in neoliberal Brazil, avtorja Alexandra Emmondsa govori o lepotnih operacijah v Braziliji, plasticos, za katere ni potrebno odšteti veliko denarja. Govori o ljudeh, ki se poslužujejo lepotnih posegov, kaj so njihovi glavni razlogi za tako drastične ukrepe. Članek obravnava ljudi revnejšega sloja, navadne ljudi, ki jih v Braziliji kličejo povao. Čakalne dobe za operacije so lahko od parih mesecev do nekaj let. Ženski spol dominira pri plastičnih operacija, te osebe opravljajo različna dela kot npr. kuharice, prodajalke, čistilke, učiteljice, tajnice, delo v hotelu, promocija raznih prireditev, pri skoraj vseh službah je zagotovljen stik z strankami. In kar nekaj teh mest da veliko na popoln  zunanji videz, še posebej na mladostniški videz in v nekaterih primerih se upošteva tudi barva kože. Vse te zahteve ustvarjajo pritisk na lastno samopodobo.

Avtor skozi članek omeni kar nekaj različnih primerov, več ali manj bolj revnih žensk, ki so različnih starosti; vse od najstnic, do starejših (starejše ženske gredo na operacije tudi v času menopavze in želijo si videza 20 letnice), ki niso zadovoljne z svojim videzom. 

Brazilski mediji zelo pozitivno govorijo o plastičnih operacijah, nekateri mediji tudi zelo pozitivno opisujejo plastične kirurge, pravijo jim kar »državni zaklad«, kirurgi se pojavljajo tudi v oddajah kjer demonstrirajo in operirajo zastonj na modelih ali pa na udeleženkah lepotnih tekmovanj. V državi obstaja tudi več revij na to temo. Nimajo samo mediji takega dobrega mnenja o kirurgih, tudi njihovi pacienti jim pravijo umetniki ali pa geniji z čudežnimi rokami, tako zgleda, kot da jih imajo za nekakšna najvišja božanstva , katere pogosto častijo. Kirurgi tako tudi pridobivajo samozavest, dobijo pa samozavest tudi zaradi velikega števil ljudi, ki so željni plastičnih operacij. Brazilija je tudi država z največjim številom plastičnih operacij, prehitela je ZDA.

Plastične operacije so začele po koncu 1. svetovne vojen ko so ugotovili, da lahko z isto tehnologijo, ki jo uporabljajo na vojakih z izmaličenimi obrazi, uporabijo tudi za lepotne posege. Vendar so rabili razlog zakaj jih ljudje rabijo. In ta razlog je bil kompleks manjvrednosti, nizka samopodoba, plastična operacija bi pa bila neke vrste terapija, veliko kirurgov temu res verjame. Skoraj vsak pacient pred operacijo odide na psihoanalizo, redkokaterega ne spustijo na poseg.

V Braziliji je s plastičnimi operacijami povezana tudi rasa. Brazilci so zelo mešano ljudstvo. Prednike imajo iz različnih koncev sveta, torej imajo zelo različne fizične/rasne lastnosti, ki nekaterim niso všeč, kot npr. »črnski« nos. Kirurgi so pod prisilo priznali da si večina pacientov želi »evropski« nos. Veliko pacientov je reklo, da si želijo le spadati v neko socialno skupino.

Plastične operacije imajo sicer zelo malo zagovornikov zunaj tega območja.

Pacient: »naša država je država lepih ljudi«. V medijih, tudi v tujih zelo pogosto govorijo o brazilski eksotični lepoti, o ljudeh s popolnimi telesi. In tudi mnogo zelo znanih modelov prihaja prav iz Brazilije.

Brazilci so tudi zelo sproščeno govorijo o samih operacij in svojih izkušnjah; na hodnikih se pogovarjajo o njih in primerjajo rezultate.

Velika večina ljudi, ki se torej odloči za plastično operacijo trpijo za nizko samopodobo ali pa si hočejo z operacijo zboljšati delovno mesto, dobiti večje plače, dobiti partnerja, doseči glamur,… Kirurgi pravijo da bodo lahko le na tak način srečni, saj bodo imeli boljše samopodobo. Kirurgi operirajo tudi zaradi tega, ker je plastična operacija cenejša od psihologa, ali pa v primeru če gre za preobilno žensko, cenejša od nutricionista. Zdrava prehrana je dražja od nezdrave in s plastično operacijo hitreje pridejo do želenega rezultata.

 

Nastja M.