Zadružništvo je v Enciklopediji Slovenije (Čepič 2001: 20) opredeljeno kot „združenje oseb, ki v sodelovanju s skupnim podjetjem uresničujejo določene gospodarske oz. socialne koristi. Člani zadrugi zagotavljajo delovna sredstva, jo upravljajo in so tudi njeni poslovni partnerji (dobavitelji, odjemalci) ali delavci. Zadružništvo je socialno – ekonomsko gibanje, ki je nastalo v zahodni Evropi v 19. st. za izboljšanje gmotnega položaja malih proizvajalcev in potrošnikov, pozneje pa se je najbolj razmahnilo v kmetijstvu.“

V času socioekonomskih kriz je kar nekaj pozornosti medijev namenjene prisotnosti različnih oblik gospodarjenja, ki naj bi bilo alternativno obstoječemu in boljše od njega – tako so v zadnjih letih aktualne tudi teme povezane z zadružništvom. O njem je bilo v tem obdobju napisanih kar nekaj časopisnih člankov, ki so za vzgled postavljali značilnosti obstoječih uspešnih kooperativ kot so participacija delavcev pri lastništvu in odločanju o vseh zadevah, povezanih s poslovanjem in upravljanjem (npr. Horvat 2010).

Pri vseh družbenih pojavih pa se je pomembno izogibati ustvarjanju črno-bele podobe o njih. S tem želim povedati, da so različna podjetja, ki imajo status zadruge ali pa tista, ki imajo v imenu pojem zadruga, zelo raznolika v svojem poslovanju in upravljanju. Nekatera so bliže idealnemu tipu zadruge, druga prevladujočemu, konvencionalno organiziranemu podjetju.

Kot primer „razvijanja konkretnih primerov dobrih praks alternativne in avtonomne produkcije, in sicer v tistih vidikih življenja, ki so predpogoj za strpno, vzajemno in ustvarjalno družbo“ izpostavljam projekt Urbanih brazd (Vizija Urbanih brazd 2013). Programski sklop projekta ustvarja angažirana skupina, ki jo sestavljajo sociologi, antropologi, socialni delavci, ekologi, agronomi, pravniki, vizualni umetniki … Opozarjajo na pomen odnosov v lokalni skupnosti za opolnomočenje skupnosti z vzpostavljanjem samopreskrbe, zmanjševanjem brezposelnosti s socialnim podjetništvom. V okviru programskega sklopa projekta so konec leta 2011 kmetje iz območja Slovenskih goric ustanovili Zadrugo Dobrina z namenom krepitve malih kmetij ter pravične trgovine z živili in povezovanja podeželskih skupnosti z bližnjimi urbanimi središči po načelu trajnostne lokalne preskrbe.

Iz vidika oblik zadružništva je zanimiv tudi projekt stanovanjske kooperative Zavoda Tovarna (Stanovanjske kooperative 2011). Projekt spodbuja pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj – z gradnjo takšnih stanovanj v okviru stanovanjskih kooperativ. Ta pristop zajema izbor lokacije in projekta stanovanjske stavbe v skladu z interesi bodočih stanovalcev, skupno najemanje kredita za gradnjo/obnovo stavbe v okviru stanovanjske kooperative … Pri takšnem načinu zagotavljanja stanovanj se začne stanovanjska skupnost aktivno oblikovati in sodelovati že pred obstojem objekta, nadaljevanje teh odnosov po vselitvi bi lahko bilo skupno reševanje drugih problemov, povezanih z varstvom otrok, skrbjo za starejše, izposojo avtomobilov, skupnimi prostori …

Zarja

Viri:
Čepič, Zdenko
2001 ‘Zadružništvo.’ V: Enciklopedija Slovenije, zv. 15. Marjan Javornik, ur. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 20-24.

Horvat, Marjan
2010 Internetni vir. <http://www.mladina.si/49338/kooperative-v-casu-krize/>

Stanovanjske kooperative
2011 Internetni vir. <http://stanovanjskekooperative.si/>

Vizija Urbanih brazd.
2013 Internetni vir. <http://www.brazde.org/vizija/>