Koliko resnice je v trditvi, da je sapiens pojedel svojega prednika? O tem se je govorilo že pred desetletji, ko so našli neandertalčeve razbite kosti v bivališčih sapiensov. Iz najnovejše raziskave pa razberemo, da naj bi šlo pri neandertalcu za samopožrtje in so ga poskušali razložiti z borbo za obstanek. In če bi bilo to res, še zmeraj ostane uganka, kako je poslednji neandertalec pojedel sam sebe.
Ni pa treba, da si predstavljamo eno ali drugo obliko požrtja tako krvoločno. Že dolgo je znano, da je za pot navzgor potrebno mešanje genetskega materiala.

Pred leti so delali poskus z deževniki. Z električnimi sunki so jim privzgojili reflekse, potem so jih zmleli, z njimi nahranili druge, še nepriučene deževnike, in glej, refleksi so delovali pri njih. Vzrok za bliskovit vzpon našega pradeda bi nemara lahko iskali tudi v požrtju iz intelektualnih razlogov.

Seveda pa je najbolj pomembno, da gre za pojedeno različnost, ki edina obeta novo kvaliteto. Slovenci, na primer, se kar naprej žremo med seboj, pa nismo zato nič pametnejši.

http://www.welt.de/wissenschaft/article108533371/Unser-Vorfahr-war-nicht-allein-vor-2-000-000-Jahren.html

Natalija Šepul