Venera je edini planet, ki ga pozna ljudska tradicija na Balkanu in je splošno poznan, tako kot drugod po svetu. Za Zemljino Luno je drugi najsvetlejši objekt na nočnem nebu. Venera je zemeljski planet, po velikosti in obsegu zelo podoben Zemlji. Je edini planet v osončju, ki se vrti v nasprotno smer. Venero je možno videti celo sredi dneva, zlahka pa je planet videti, ko je Sonce nizko nad obzorjem. V stari Rusiji naj bi poznali tudi Jupiter, Mars in Saturn. Venera je poznana pod dvemi različnimi zvezdnimi imeni, Danica (Zorica, Jutranjica) in Večernica, njun prihod pa se ciklično spreminja, zato je bila razumljna kot dve različni zvezdi in ne kot planet.

Spodaj so navedena slovanska ljudska imena za Venero:

Sloven. Zornica, bolg. Zornica, Zurnic, Sornica, Zornica, Zarnica, Zurata, hrv. Zornica, rus. Zarnica, Zarjanica, Zarjanka, Zurnica, severnorus. Zornička, ukr. Zirnycja, Zornica, Zirnycka, Zornycia, karpatoukr. Zirneca, Zirnyca (Slednje ime ponekod pomeni jutranjo, ponekod večerno Venero, nekje pa oboje skupaj.), blrus. Zornica, Zornycia, češ. Zornice, Zviretnice, Zornička, slovaš. Zornička, pol. Zorniczka, Zernica, Zirnyca, Zwierzonka, Zwiernica, blrus. Zarnіca.

Sloven. Zorjanska zvezda, Zarjenica, Zorjenica, bolg. Zornača, srbhrv. Zornjača, Zorjanica, rusk. Zarenica, Zarjanka, blrus. Zaranica, Zaranka, pol. Zaranka, Zaraneczka, Zaranica, bolg. Zorica, Zurica, rus. Zarica, Zorka, Zorja, ukr. Zora, blrus. Zoria, Zora, češ. Zora, Zoře, pol. Zora, Zorja, Zorza, Zorka, karpatoukr. Zirka.

Sloven. Jutranjica, Jutrnica, bolg. Utrenica, srbhrv. Jutranjica, d. luž. Jutšnica, g. luž. Jjutnica, rus. Utrnnica, Utrennjaja zarnica, pol. Jutrzenka, češ. Jitřenka, slovaš. Jutrenka, bolg. Utiršna zvezda, Utrinna zvezda, d. luž. Jutrna gwjazda, Jutšna gwezda, rus. Utrennjaja zvezda, Utrennjaja zarja, sloven. Jutranja zora, Jutranja zvezda, Jutrova zvezda, blrus. Svіtal’na Zorka.

Iz osnove rano: pol. Ranišnata zwazda, Ranicata, Ranišna, Ranna gwiazda, Poranna qwiazda, Ransza gwiazda. Bolg. Svetlivata zvezda, Svetla zvezda, Svetla zvezda, Sjajnica, Goljata (velika, op.) zvezda.

Sloven. Danica, bolg. Denica, Denička, Dnica, srbhrv. Danica, mak. Denica, češ. Dennice, slovaš. Dennica, ukr. Dennicja, Devnicja, Divnicka, Demnicja, Demnička, Demnicja, pol. Dyniczka, Deniczka.

Sloven. Večernica, Zvečernica, Večirnca, Večerca, bolg. Večernica, Vičernica, Večernička, Večerka, Večerinka, pol. Wječornička, Wieczornica, Wilcza Gwiazda, rus. Večernica, ukr. Večernicja, karpatoukr. Večirneca, slovaš. Večernica, Zvečernica, Večerca, bolg. Večerka, srbhrv. Večerka, karpatoukr. Večirka, češ. Večernička, Večernice, Večerka, blrus. Wieczernia zora, Wieczernioja zorica, srbhrb. Večerna zvezda, sloven. Večerna danica, slovaš. Večernu hvezdu, pol. Wieczerna gwiazda, češ. Večerni hřezda, d. luž. Wjacorna gwẻzda, govedarska zvezda, Vecharnіca, Vecharnіchka, Vechjernja zora, Zvjarynіca, Voўcha Zvjazda.

Povezavo z pastirstvom sledimo v slovenskem imenu Ovčarica, srbhrv. Čobanskata zvezda, Ovčarica, bolg. Volovarka (kar lahko pomeni tudi Severnico), srbhrv. Volarica, Volujarica, g. luž. Pastyrska hwezda.

V mnogih vaseh jugozahodne Bolgarije se za jutranjo in večerno Venero uporablja moško in žensko ime, kot sta Stana in Milo ali kakšen drugi par, npr. Milan in Milica, Jankul in Jankica. Imenski par je prišel iz motiva, da sta jutranja in večerna Venera brat in sestra. Zgodbe ju pogosto opisujejo, da sta odrasla ločeno, se nato srečala in poročila, nato pa se ločila. Sedaj se vidita samo enkrat na leto oziroma na sedem let. Isti mitski motiv poroke brata in sestre dobimo tudi pri slovanskem paru Juriju in Mari. Pomembni motivi teh povedk o bratu in sestri so: Brat in sestra odrasteta ločeno (po eni varianti sta sorodnika), brez da bi se poznala; Kasneje se srečata, zaljubita in imata svatbo; Spremenita se v dve zvezdi, ki nista skupaj na nebu, Jutranjico in Večernico.

V osnovi je videti arhaičen mit o incestu med bratom in sestro, ki je poznan v mnogih mitologijah. Tak spomin na incest dobimo tudi v mnogih bolgarskih ljudskih pesmih. Poleg jutranje in večerne Venere je možna tudi dvojica Venera in Jupiter ali Venera in Sirius. Bolgarska ljudska tradicija sicer največkrat razlaga Jutranjico in Večernjico kot dve sestri, Jutranjico kot Sončevo sestro in Večernjico z Lunino sestro.

Venerino ime se na Balkanu pojavlja v treh različnih kontekstih: čas pojava planeta, fizične lastnosti planeta (svetlost) in Venerine interpretacije v ljudski kulturi (Sončeva sestra, itd).

V litovskem izročilu sta Jutranja in Večerna zvezda hčeri Sonca. Podobno je bilo verjetno v Belorusiji, saj imajo rek »Dve Zarji-Danici, rodni sestrici«. V zagovorih je srečati tudi »Mat zvezda«. Venera je včasih skupaj s Soncem žena ali prijateljica Lune. Paralelo lahko vidimo z baltskim mitom »Nebeška svadba«, v katerem se Mesec, Sončev mož, zanima za Jutranjico (ali Večernjico), nato pa Perkunas (ali Sonce) z mečem razseka izdajalca Meseca. Venera tu ostaja kot sovražnik Sonca, saj s svetlobo presega vse ostale zvezde na nebu. K Veneri so se obračali tudi v stiski in bolezni, saj so verjeli v njeno moč in božanski karakter. V mnogih izročilih so verjeli, da je posrednik med bogom in ljudmi. Prav tako vpliva na dobro počutje in blaginjo. Poleg tega pa je mesto Venere na nebu služilo ljudem tudi kot sredstvo orientacije in določanje časa.

Nejc

Literatura:
Mladenova, Darina: Zvezdnoto nebe nad nas: etnolingvistično izsledvane na balkanskite narodni astronimi. Akademično izdatelstvo »Prof. Marin Drinov«, Sofija 2006
Rut, M.E.: Russkaja narodnaja astronimija na obščeslavjanskom fone. Dostopno na URL: http://drevnosti.rod1.org/ethnoastronomy/43-statyi/56-2009-02-19-17-12-12
Skvarchewski Z.: Planeta Venera v tradicionnyh belarusskih predstavlenijah. Dostopno tudi na URL: http://drevnosti.rod1.org/ethnoastronomy/43-statyi/104-2009-03-26-22-08-45
Straižys, Vytautaus in Libertas Klimka: The Cosmology of the Ancient Balts. Arheoastronomy 22, 1997, str. 57-82.
Tsimafei, Avilin: Astronyms in Belarussian folk Beliefs. Archaeologia Baltica 10 (1), 2009 Dostopno tudi na URL: http://ehu-lt.academia.edu/TsimafeiAvilin/Papers/1652422/Astronyms_in_Belarussian_folk_beliefs
Vajškunas, N. Narodnaja astronimija belorussko-litovskogo pograničja. Balto-slavjanskie issledovanija XVI: sbornik naučnyh trudov. Rossijskaja akademija nauk, Institut Slavjanovedenia. Moskva, 2004, str. 168-179. Dostopno tudi na URL: http://drevnosti.rod1.org/images/Books/vaysh-bel-lit-astr.pdf