Značke

,

Maruša Jug

Svet kot kava 

Pitje kave je zadnji korak v verigi, ki nas povezuje s kmetovalci iz tropskih dežel, ki kavo proizvajajo. Skozi kavo smo intimno povezani z globalnim ekonomskim sistemom, ki se je razvijal skozi tisočletje. Kava je surovina, ki jo dobavljajo nekatere izmed najbolj revnih držav na svetu. Za večino izmed nas ostajajo globalni problemi kavne industrije daleč od naše zavesti. Namesto tega je kava preprosto del našega življenja (Tucker 2017: 1).

Kava je v petih stoletjih prehodila dolgo pot okoli sveta. Postala je del vsakdanjega življenja in jutranji ritual v mnogih krajih današnjega sveta, tudi v Sloveniji. Danes nam je kava samoumevna, največkrat ne razmišljamo veliko o njej, od kod prihaja, kdo jo proizvaja in kakšno je ozadje trgovine z njo. Kupimo ali naročimo jo lahko za nizko ceno v vsaki trgovini in gostinskem obratu. Izbiramo lahko tudi med različnimi vrstami, okusi in dodatki. Nekoč pa ni bilo tako: kava je bila težko dostopna in spoštovana dobrina, ki si je niso mogli privoščiti vsi. Mnogi so se po kavo in druge potrebščine odpravljali v sosednji Italijo in Avstrijo. Kava je postala sredstvo tihotapljenja in vir dobička prav zaradi svoje nedostopnosti. To se je v veliki meri spremenilo z osamosvojitvijo in novim sistemom, ki pogojuje tudi način trgovanja. Kava je tako postala vir energije, poživilo in hkrati nuja za dolge delovnike, neprespane noči in utrujene delavce. Tako je kapitalizem prispeval k ustvarjanju globalne zasvojenosti, k temu pa je pripomogel tudi izum kave za s sabo oziroma t. i. coffee to go, ki je preselil kavo z domače mize ali kavarne na pot v službo.

Priprava kave se je skozi zgodovino spreminjala, vendar so se ohranili osnovni načini vse do danes. Pravo »arabsko« kavo, ki jo še vedno pripravljajo na Arabskem polotoku, kuhajo v loncih s pokrovom. Ko se usedlina usede, jo prelijejo v drugo posodo in ponovno kuhajo, vse dokler ne dobijo močnega napitka. Postrežejo jo v majhnih skodelicah brez usedline. »Turško« kavo, ki je močno prisotna tudi pri nas, pa pripravljajo v posebnih kavnikih, džezvah ali ibrikih, ki jih postavijo na ogenj, dokler voda ne zavre. Nato dodajo eno polno žlico zmlete kave na tri skodelice vode. Ko voda s kavo ponovno zavre, jo hitro umaknejo z ognja in nato postopek ponovijo večkrat. Kavo z usedlino natočijo v skodelice in servisirajo skupaj s sladkornimi kockami in vodo (Jezernik 2012: 27−34).

Turška kava

Skozi modernizacijo vsakdanjega življenja se je spreminjal tudi način pitja kave. Razvili so veliko pripomočkov, ki olajšajo način priprave kave, skrajšajo čas kuhe in poenostavijo postopek. Razvili so različne aparate za espressofiltrirano kavofrench pressmoka kava oziroma kafetiera, hladno varjena kavaaeropress in druge. Obstaja več načinov priprave kave. Eden izmed načinov kuhanja kave je njeno varjenje pod specifičnimi parametri in z uporabo posebne opreme za njeno pripravo. Razlikujejo se glede na temperaturo vode med kuhanjem, glede na pritisk, velikost zmlete kave in čas ekstrakcije. V opremo za kuhanje kave sodijo na primer aparat za espressoavtomatski aparat za kavofrench press in preproste džezve. Poznamo pa tudi metode priprave kave na podlagi tlaka – najbolj znan način espressa, kjer pripravimo kavo s potiskom vroče vode skozi mleto kavo. To navadno uporabljajo različne lokali, saj je kava hitro pripravljena in je tudi osnova za kave z dodatki, kot so kapučinokava z mlekom in druge. Zelo dobro uveljavljen način pa je tudi gravitacijska metoda varjenja oziroma drip coffee, kjer gre za odcejanje kave, ki se zaradi dolžine postopka navadno uporablja le doma. Mleto kavo se nasuje v posodico s filtrom, kamor kaplja ogreta voda, ki se zmeša s kavo in nato odcedi skozi filter na dno. Podobni metodi priprave kave sta tudi namakanje, kjer se uporabljafrench press oziroma francoska stiskalnica, in pa hladna metoda, kjer se fino zmleto kavo namaka dolgo časa v hladni vodi. Poleg različnih metod priprave kave pa se je med zagretimi privrženci uveljavilo tudi praženje in mletje kave, saj naj bi imela sveže zmleta kava močnejšo aromo in boljši okus. Za najboljši rezultat je potrebno sprotno mletje kave, saj zmleta kava ob stiku z zrakom oksidira in aroma izhlapi. Vsak način priprave kave pa predpisuje smernice za velikost mletja kavnih zrn. Fino zmleta kava je potrebna za espresso in turško kavo, medtem ko drugi načini priporočajo delno zmleto ali pa grobo zmleto kavo.Coffee-brewing-methods.com

»French press« način priprave kave (avtorica Maruša Jug, 03.09.2019, osebni arhiv)
»Moka Pot« ali bialetti kafetiera
»Cold brew« aparat za pripravo kave v kavarni Čokl (avtorica Maruša Jug, 04.09.2019, osebni arhiv

Čeprav je kava danes dostopna vsem po zelo nizkih cenah, pa so kavni nadomestki še vedno v uporabi in zelo cenjeni. K njim se navadno zatečejo ljudje, ki prave kave zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ne uživajo. Danes je veliko kavnih nadomestkov na osnovi žit, kot so ječmenova, ovsena in pirina kava (Kvas 2008). Pojavile pa so se tudi alternative kavi, kot so mate čaj, ki poleg kofeina vsebuje tudi antioksidante, kava iz kakavovih oluščenih zrn, matcha čaj, ki je veliko močnejši kot zeleni čaj. Regratov čaj pa je najbližja alternativa kavi po okusu. Zelo popularna alternativa kavi pa sta tudi črni in zeleni čaj ter sok brusnic (Marko 2015).

Tudi kava za s sabo je dobila pomembno mesto v družbi. Zaradi hitrega načina življenja je potrebovala skodelica kave novo obliko. Dobila jo je sprva v plastičnem lončku s pokrovčkom, nato pa so se začela vprašanja o njenem ekološkem vidiku. Danes je razširjena uporaba papirnatih lončkov in embalaže za večkratno uporabo. Kava za s sabo je praksa marsikaterega študenta in zaposlenega, ki nima časa ali možnosti sesti na kavo. Velikokrat so na fakultetah in v podjetjih na voljo le avtomati za kavo, kjer se lahko kava vzame za s sabo.

Kava za sabo iz Kavarne SEM (avtorica Maruša Jug, 03.09.2019, osebni arhiv)

V slovenskem prostoru lahko govorimo o dveh navadah, kjer ima kava ključno vlogo, in sicer je prva običajno pitje jutranje kave, ki je namenjena prebujanju. Druga navada pa je povezana z druženjem ali na delovnem mestu, v kavarni ali pa doma. Kava ohranja svoj močan družbeni pomen, saj stavek »greva na kavo« tudi danes pomeni željo po pogovoru, izmenjavi informacij in druženju, kljub novim kapitalističnim težnjam, ki slavijo produktivnost. V Ljubljani v veliki meri ohranjamo kavo kot pomembno pijačo, ki združuje, četudi je zlasti pri mladih moč opaziti, da kavo nemalokrat razumejo kot poživilo za večjo učinkovitost in osredotočenost na delo.

Stranska terasa Kavarne SEM v torek ob 12h (avtorica Maruša Jug, 03.09.2019, osebni arhiv)

Literatura:

Jezernik, Božidar

2012        Kava: Čarobni napoj. Ljubljana: Modrijan.

Tucker, Catherine M.

2017        Coffee Culture: Local Experiences, Global Connections. London: Taylor & Francis Ltd.