Špela Kodrič

Besedi študentka in družina navadno nista tisti besedi, ki bi si ju predstavljali skupaj. Morda smo vsi na začetku svoje študijske poti sanjali o tem, da mirno dokončamo študij, vmes potujemo in raziskujemo svet, obiskujemo koncerte, prireditve, da skratka uživamo študentsko življenje. Ne rečem, tudi sama sem imela take predstave, a o tem več kasneje. Včasih nimamo vpliva na to, na katero pot nas bo vodilo življenje. Imamo pa moč, da izberemo, kako bomo po dani poti hodili.

Študentska družina nima posebne (uradne) definicije, prav tako pa so slabo obravnavane na ekonomskem in socialnem področju. S tem merim predvsem na to, da študentske družine uvrščajo pod t. i. mlade družine, ki pa nimajo priznanih kakšnih posebnih pravic in pomoči po preteku enega leta od rojstva otroka. Drugače pa je na področju univerze in študentskih domov ter prehrane. Študentske družine imajo možnost bivanja v Ljubljani v Študentskem domu Rožna dolina, kjer imajo zanje urejene apartmaje. Otroci, ki skupaj s starši bivajo v Študentskem domu Rožna dolina, se lahko vpišejo v enoto Viških vrtcev, ki se nahaja v Bloku 12 prej omenjenega študentskega doma. Družine, ki ne bivajo v Študentskem domu Rožna dolina, pa si lahko varstvo v vrtcih zagotovijo v javnih ali zasebnih vrtcih po Sloveniji. Plačilo je odvisno od materialnega cenzusa staršev. Starši lahko uveljavljajo pravico do znižanega plačila vrtca oziroma oprostitve plačila vrtca (Zakon o uveljavitvi pravic iz javnih sredstev). Mami študentki med drugim pripada tudi 10 bonov več na mesec pri subvencionirani prehrani. 

Sama menim, da bi to morala biti posebna oblika družine, saj je način življenja poseben in drugačen od drugih oblik družine, ki jih poznamo. Med študentske družine se uvrščajo vse tiste, kjer ima vsaj ena oseba status (rednega) študenta ali študentke. Študentske matere se na socialnem področju obravnavajo kot brezposelne osebe in jim tako pripada prihodek v trajanju 365 dni od rojstva, imenovan starševski dodatek, otroku pa pripada otroški dodatek glede na dohodke in imetje staršev. Tisti izmed staršev, navadno je to mama, ki prejema starševski dodatek, pa si lahko pri izbranem študentskem servisu uredi, da študentski servis v letu, ko prejema starševski dodatek, ne odvaja 15,5 % prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če pogledamo nekaj statističnih raziskav, ki se nanašajo na povprečno starost matere ob rojstvu prvega otroka, ki je v letu 2018 znašala 29,4 leta, leta 2019 pa se je dvignila na 29,6 leta, lahko sklepamo, da se glede na povprečno starost študentk in študentov, ki je bila v Sloveniji leta 2018 24 let, študentke v času študija za materinstvo ne odločajo pogosto. Uradne statistike števila študentskih staršev v Sloveniji ni in tudi sama se s tem ne bi želela ukvarjati v tem zapisu, a se mi vseeno zdi vredno omeniti raziskavo, ki so jo opravili v sklopu mednarodnega projekta Evroštudent VI 2016–2018. Ugotovili so, da sodi Slovenija po številu študentskih staršev med tiste države, ki imajo najnižji delež takšnih staršev v Evropi, saj je le 6 % študentske populacije v Sloveniji staršev (2018: 33).

Tu se mi zdi vredno omeniti, da ni vse samo v številkah. Situacije moramo opazovati individualno in vpeto v posameznikovo ter posamezničino okolje in družbo. V mislih imam predvsem to, da v Sloveniji nimamo starostne omejitve pri vpisu na študij in imamo kar močno razvit izredni študij oziroma izobraževanje na visokošolskih zavodih. Menim, da se na to vrsto študija vpiše kar nekaj posameznikov, ki želijo svojo izobrazbo nadgraditi ali zamenjati poklicno usmeritev. To pa so tudi posameznice in posamezniki, ki so starejši od povprečne starosti študentov v Sloveniji in imajo navadno že lastne prihodke oziroma redno zaposlitev ter velikokrat tudi družino, zato je število študentskih družin, kjer ima vsaj eden izmed staršev status rednega študenta in nima zaposlitve, verjetno veliko manjše.

Kljub majhni številki študentskih družin pa te v Sloveniji niso odmaknjene povsem na rob. Univerze in fakultete se s tem srečujejo in imajo v statutih in pravilnikih navedene pravice študentskih staršev – tako mater kot tudi očetov. Dolžnosti študentskih staršev se seveda ne razlikujejo od dolžnosti, ki jih imajo drugi študentje. Po Sloveniji najdemo tudi klube, v katerih se združujejo študentje starši in organizirajo srečevanja za starše, tabore in animacije za celotne družine, prireditve, namenjene otrokom in drugo. V Ljubljani deluje Klub študentskih družin Slovenije, v Mariboru pa Klub študentskih in dijaških družin Maribor

Ker sem tudi sama študentska mama in je moja družina »prava« študentska družina, saj je tudi moj partner študent, bom skozi lastno izkušnjo, ki je le ena izmed mnogih, predstavila obravnavo študentskih družin ter možnosti, ki so nam dane. Vse napisano bo zadevalo razmere, v katerih živijo študentski starši na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.


Slika 1: Dojenček in študijski zapiski. Foto: Špela Kodrič; objava na omrežju Instagram z dne 3. februar 2020.

Ko sem končala dodiplomski študij etnologije in kulturne antropologije, sem želela študij nadaljevati tudi na drugi stopnji iste smeri. V študiju sem res našla samo sebe in si za cilj postavila, da nekoč delam v muzeju, ki se nahaja blizu mojega kraja bivanja, ampak najbolj pa sem si želela uživati študentsko življenje. Med študijem sem ves čas opravljala tudi študentska dela na različnih področjih; nekaj je bilo takih, pri katerih sem pridobivala in nadgrajevala strokovno znanje, nekaj pa le za lasten zaslužek.

A brezskrbno nadaljevanje študentskih dni je, le dan pred začetkom novega študijskega leta, prekinila novica o nosečnosti. Da se mi je situacija zdela še toliko bolj nora, je bilo tu še dejstvo, da sva s partnerjem oba študenta, torej oba brez redne službe, brez prihodkov. Kmalu sva začela z zbiranjem informacij, predvsem naju je zanimalo, kako bova lahko nadaljevala študij. Pravne informacije, ki zadevajo študentske družine, sem našla predvsem na blogu Študentska mama, kjer nekdanje in sedanje mame študentke objavljajo različne vsebine, ki (bodočim) študentskim staršem pomagajo in svetujejo iz lastnih izkušenj. Na blogu so tako na enem mestu zbrane informacije v zvezi s študijem, socialno-ekonomsko varnostjo, pa tudi osebne izpovedi o nosečnosti med študijem, porodu, nadaljevanju študija in drugo.

Skratka, študij sem začela in nadaljevala brez problemov, pri čemer mi je pomenilo največ to, da so profesorji novico o moji nosečnosti sprejeli pozitivno in mi nudilo podporo pri študiju. Tako načeloma ni bilo problema pri opravičenih izostankih od vaj, seminarjev in predavanj. Večje neodobravanje sem doživela pri vrstnikih, češ da je moja naloga posvečanje študiju in ne v tem, da imam sedaj otroka; ali pa komentarji v smislu, če ne poznam kontracepcije. Da, poznam jo, sem jo uporabljala, a sem očitno »žrtev« skoraj zanesljive kontracepcije. A nekaj slabih odzivov nas ne sme povoziti, saj, kakor pravijo, nikoli ni pravi čas za otroka.

Sama pri sebi sem opazila, da sem začela študij dojemati drugače. Več časa sem posvetila kvalitetnemu študiju, sproti prebirala članke in oddajala naloge. Čas sem si še bolje organizirala in ga dobro izkoristila. To se je poznalo tudi pri ocenah in znanju, ki sem ga pridobila. Za še bolj kvalitetno nadaljevanje študija sem se odločila izseliti iz študentskega doma v Ljubljani in si s partnerjem uredito dom na Mirni na Dolenjskem. V tem obdobju sem tudi končala s študentskim delom, tako da sem lahko prosti čas namenila predvsem študiju.

Predavanja na oddelku sem obiskovala do sredine maja, ko so kolegice in kolegi odšli na terenske vaje. Ker se vaj zaradi bližajočega se roka poroda nisem udeležila, sem morala pri profesorici in predstojniku urediti dovoljenje oziroma prošnjo za izostanek. Prav tako je prošnjo oddal tudi partner, saj sva bila oba študenta 1. letnika 2. stopnje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Namesto terenskih vaj v tujini sva se dogovorila, da terensko delo opraviva v Sloveniji. To pa je bila tudi edina situacija med študijskim letom, ko sva se s partnerjem srečala z »birokracijo«. Čas, ki mi je pred porodom še ostal, sem izkoristila za opravljanje prakse v Deželi kozolcev Šentrupert.

Ponosna starša sva postala junija 2019, na začetku izpitnega obdobja. Partner je v tem času opravil vse izpite za tekoči letnik, sama pa sem se opravljanja izpitov lotila v jesenskem izpitnem roku in v drugem, tj. letošnjem študijskem letu.

Slika 2: Otrok in oče se igrata v peskovniku, medtem ko mama piše seminarsko nalogo. Foto: Špela Kodrič, 1. 7. 2020.

Čeprav sem si svoje študentsko življenje predstavljala drugače, vidim da je mogoče ob majhnem otroku uspešno študirati. Študentje starši imajo tudi podporo na univerzi oziroma fakultetah. Sama tako v tem študijskem letu koristim možnost dodatnega leta iz upravičenih razlogov, ki po Zakonu o visokem šolstvu (IV. odstavek 70. člen) pripada vsem študentkam in študentom, ki so v času študija postali starši. Študentka oziroma študent, ki v času študija postane starš, pa lahko zaprosi tudi za poseben status, status študenta starša. Menim, da je na področju univerzitetnega šolstva dobro poskrbljeno za študentke in študente starše, saj jim nudijo, kar pač lahko (možni izostanki pri predavanjih, vajah, seminarjih itn., možnost manjkajočih kreditnih točk za napredovanje v višji letnik in drugo). 

Možnosti in priložnosti za uspešen študij ob starševstvu torej so. Če povzamem doslej zapisano, menim da v sodobni družbi manjkajo ustrezne definicije oblike družine, tudi študentske družine, in njihova ustrezna obravnava, tako v družbi kot tudi na pravno-socialnem področju. Starost ženske ob rojstvu prvega otroka se je resda dvignila zaradi načina življenja in tudi pritiskov družbe, a še vedno rojevajo tudi ženske, ki se še izobražujejo ter jih družba nemalokrat stigmatizira. Morda ne bi bilo napačno, da bi v zakone, ki se navezujejo na družinsko in socialno pravo, dodali nekaj vrstic s posebno obravnavo študentskih družin in tako še bolje poskrbeli za ekonomsko in socialno varnost otrok in staršev tudi po obdobju enega leta.  

Danes s ponosno dvignjeno glavo in hčerko v naročju uspešno končujem prvi letnik drugostopenjskega študija etnologije in kulturne antropologije. Odprla so se mi nova raziskovalna vprašanja in teme, ki jih je moč raziskovati v sklopu znanstvenega področja. Iz te izkušnje skušam potegniti čim več, ker vem, da mi daje neprecenljiva znanja o sebi, o življenju ter pomenu izobraževanja. Tega znanja pa ne bi imela, če ne bi postala MAMA.