Značke

, ,

Primož Robnik

Sarajevo v smogu. Fotografija: Nedim Sladić, Facebook stran Eko akcije.

Spodnji zapis je predelana različica dela poročila, ki sva ga s študijsko kolegico Anamarijo Verdel oddala pri predmetu Etnologija Balkana. Empirični del raziskave temelji na terenskem delu, ki sva ga izvedla v Sarajevu med 13. in 18. majem 2019. Pogovarjala sva se z obiskovalci parka Hastahana, našim neformalnim vodičem, predstavnicama organizacije Crvena in predstavnikom organizacije Eko akcija. Anamarija Verdel je pripravila teoretski del poročila, jaz pa sem se ukvarjal z analizo in predstavitvijo podatkov, ki sva jih pridobila med terenskim delom.

V organizaciji Eko akcija se od leta 2013 ukvarjajo s problematiko onesnaženosti zraka v Sarajevu. Pozimi leta 2013 so zaznali občutno poslabšanje kvalitete zraka. Zavod za javno zdravstvo Federacije Bosne in Hercegovine, ki izvaja meritve onesnaženosti zraka, je izdal uradno navodilo, naj si prebivalci, ko se gibljejo zunaj  zaprtih prostorov, usta zakrivajo s šalom; bilo pa je tudi neko uradno obvestilo, da onesnaženost zraka ne predstavlja grožnje javnemu zdravju. Eko akcija je želela opozoriti prebivalce o nevarnostih onesnaženega zraka, zato so začeli računati indeks kvalitete zraka. Dvakrat dnevno z merilnih naprav pridobivajo podatke, izračunajo indeks onesnaženja in ga objavijo na svoji spletni strani. Leta 2016 so začeli na spletni strani objavljati podatke o stanju v celi državi in objavili mobilno aplikacijo, katere uporaba je presegla pričakovanja. Eko akcija v sodelovanju s švedsko agencijo za zaščito okolja trenutno načrtuje izvedbo raziskave različnih onesnaževalcev in njihovemu prispevanju k onesnaženosti. Za zmanjševanje vpliva ogrevanja na onesnaženost zraka trenutno predlagajo obširen državno subvencioniran program menjavanja peči in kurjenja bolj suhega lesa. S tema ukrepoma bi lahko znatno povečali učinkovitost in zmanjšali emisije peči.

V Bosni in Hercegovini nimajo določene maksimalne koncentracije zdravju škodljivih delcev v zraku, ob preseganju katere se razglasi kritično stanje. Koncentracijo imajo določeno le v Sarajevu, kjer je, skupaj z nekaterimi deli Poljske, najvišja v Evropi in je petkrat višja od tiste v Parizu. Po mnenju Eko akcije so kritično mejo v Sarajevu postavili zaradi večje prisotnosti medijev in mednarodne skupnosti, ki so pritiskale na oblasti. Pred uvedbo kritičnih koncentracij so v Sarajevu imeli dneve, ko je koncentracija škodljivih delcev predstavljala resno grožnjo zdravju, oblasti pa niso storile ničesar. V Eko akciji menijo, da je za povečanje družbene osveščenosti o problematiki onesnaženega zraka ključna določitev kritičnih koncentracij škodljivih delcev, saj ob dnevih, ko so količine presežene, zapirajo šole in druge javne institucije, prevoz pa se omeji. To vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev, ki tako spoznavajo problematičnost situacije, s tem pa se povečuje pritisk na vlado. V Eko akciji menijo, da je neodzivnost vlade posledica njihovega prepričanja, da jim ukvarjanje s problematiko onesnaženosti zraka na volitvah ne prinaša dodatnih glasov.

Eko akciji je z lobiranjem uspelo, da so aprila leta 2017 v federalnem parlamentu izvedli sejo o problematiki onesnaženosti zraka. Parlamentu so poslali nekaj preprostih zahtev, kot je povečanje kazni za onesnaževanje in določanje kritičnih koncentracij škodljivih delcev v zraku po celi državi. Odgovor na zahteve je bil, da vlada do konca takratnega mandata ne bo storila ničesar. Stopnja onesnaženosti zraka v Tuzli, Zenici in Lukavcu je mnogo višja, v uradnih poročilih pa tudi ob kritičnih koncentracijah škodljivih delcev poročajo o čistem zraku. Uradna stališča medicinske stroke se skladajo s stališči vlade, ki problem ignorira. 

V Eko akciji so letošnje uradno stališče povzeli takole: »Onesnaženje zraka predstavlja nevarnost, ampak nimamo denarja in ne moremo ničesar narediti. Onesnaženje pa tako ali tako traja le v nekaj zimskih mesecih.« Eko akcija skuša osveščati prebivalstvo tudi z izdajanjem informativnih brošur, letakov in plakatov, ki jih razdeljujejo v javnih prostorih, kot so čakalnice zdravstvenih ambulant in šole. Predstavnik Eko akcije se v zimskih mesecih pogosto pojavlja v televizijskih prispevkih, ampak je njegov vpliv na osveščenost prebivalstva omejen, ker ni uradnik, temveč predstavnik nevladne organizacije. Ob neki priložnosti je organizaciji uspelo v televizijski prispevek umestiti izjavo znanega zdravnika in naslednji dan so opazili, da veliko prebivalcev zunaj nosi maske.

Letak organizacije Eko akcija. Facebook stran Eko akcije.

Sarajevo ima zaradi geografskih, demografskih in arhitektonskih značilnosti zelo šibek in nekonsistenten pretok zračnih tokov. Ko pozimi piha vzhodnik, merilne postaje v nekaterih vzhodnih delih mesta, na primer v Marijinem dvoru, pokažejo povprečne ravni onesnaženosti zraka, v zahodnih delih mesta, kot sta na primer Ilidža in Otoka, pa raven onesnaženosti preseže kritično koncentracijo. Ob toplotnem obratu, ko pretoka zraka skozi mesto praktično ni, se raven onesnaženosti po vsem mestu dvigne nad kritično vrednost. Uradnih podatkov o številu dni, ko koncentracije nevarnih delcev presegajo kritično vrednost ni, na Eko akciji pa ocenjujejo, da je občasno v letu več kot 200 dni, ko količina nevarnih delcev v zraku ob daljši izpostavljenosti že povzroča zdravstvene težave. Po mnenju mnogih sogovornikov in  sogovornic ter tudi glede na objavljena stališča organizacije Eko akcija pretok zraka skozi mesto onemogočajo tudi v bližnji preteklosti zgrajene visoke stavbe, toda raziskav o njihovem vplivu na sarajevsko ozračje ni.

V Sarajevu v zraku občasno zaznajo velik dvig koncentracije žveplovega dioksida, ki ga zračni tokovi prinesejo iz Termoelektrarne Kakanj. Termoelektrarna Tuzla onesnažuje celo regijo, dimnik Termoelektrarne Ugljenik je zaradi širše disperzije škodljivih delcev najvišja zgradba v državi. Predstavnik Eko akcije je omenil podatek iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije, da je bila Bosna in Hercegovina v letu 2016 druga država na svetu po številu smrti zaradi onesnaženosti zraka na število prebivalcev in se je uvrstila takoj za Severno Korejo. Meritve onesnaženosti zraka v Bosni in Hercegovini slabo izvajajo, veliko meritev propade zaradi nekonsistentnosti, vlada pa po načelu, če »ni podatkov, ni problemov«, pogosto skriva rezultate meritev. Problem predstavlja tudi pomanjkanje zaposlenih v institucijah, ki se ukvarjajo z okoljskimi problematikami in neobstoj takšnih institucij, kot je agencija za zaščito okolja.