Lea Podgoršek


Knjige za osebnostno rast vse bolj štrlijo s knjižnih polic. Ni lepšega od lahkotnega prebiranja nečesa, kar ti obljublja srečno življenje, ogromno denarja in ljubečega partnerja. In kot pravi slavni novodobniški avtor Coelho: Če si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da da bi se ti sanje uresničile. 

Podobne besede danes vse večkrat slišimo iz ust terapevtov alternativne medicine, tudi samooklicanih psihologov in spretnih tržnikov. To, kar v antropologiji obravnavamo kot sinkretično obliko religioznosti, idej in filozofij, modo ekscentrikov in protikulturno gibanje, čudovito odgovarja na potrebe sodobnega človeka. In tako danes religija tudi pri nas postaja odlično prodajno blago

Gibanje new age se je začelo v šestdesetih letih 20. stoletja kot upor proti institucionalni religiji, skupaj z drugimi milenaričnimi gibanji, ki so se takrat imenovala “gibanja za vstop v dobo Vodnarja”. Vrednote miru, bratstva, ljubezni in ekološke skrbi za “mati Zemljo” so s pomočjo orientalistov in mistikov stopile v ezoterično tradicijo, ki priznava živost narave, meditacijo, imaginacijo ter poudarja odgovornost do vseh živih bitij. V diskurzu novodobništva je Zemlja na svojem ekliptičnem potovanju pred pragom dobe Vodnarja, ki pooseblja mir, ljubezen in duhovnost. V novodobniškem diskurzu se moramo na prehodu v drugo obdobje pripraviti tako, da aktiviramo vse svoje telo z močjo misli in se povežemo z vsem, kar nas obdaja. Tudi z nadnaravnim. Da bi izpolnili pogoje za povezovanje, moramo upočasniti obveznosti in izprazniti zavest. To nam omogočajo različne tehnike relaksacije, holotropsko dihanje, meditacija, joga ali srečevanja z bitji iz astralnega sveta. Te tehnike večinoma prihajajo iz vzhodnih verskih tradicij, ki so jih prevedli raziskovalci “vzhodnjaških religij”, novodobniki pa so jih uporabili za reševanje težav postmodernega človeka.  

pg1

Knjige z domače knjižne police, v katerih lahko najdemo diskurz novodobništva 

Novodobništvo je tako z odgovorom na človekove potrebe, strahove in zamujene priložnosti v postmoderni družbi odgovorilo s poplavo prodajnega blaga, ki uporablja religijo kot blagovno znamko. S tem imam v mislih tečaje za samoozdravitev, številne knjige za osebnostno rast ali tečaje za razvoj kreativnosti. Tako novodobniki lahko poiščejo odgovore na pomembne težave sodobnega človeka, novodobniški diskurz pa odmeva v vsakdanjih pogovorih. Četudi se morda ne zavedamo, diskurz vsakodnevno slišimo iz prijateljevih ust ali pa na službenem sestanku. Sama sem ga največkrat slišala v pogovorih, povezanih s stresom, partnerstvom, na marketinških konferencah ter različnih predavanjih o karieri. Na internetu lahko zasledimo tudi številne ponudbe spletnih tečajev, programov, konferenc in seminarjev, na katerih predavatelji v diskurzu novodobništva predajajo (oziroma prodajajo) svoje znanje o moči misli za dosego uspeha ali celo o tem, kako postati milijonar.    

Trener T. Harv Eker na seminarju Millionaire Mind Intensive

Trener T. Harv Eker na seminarju Millionaire Mind Intensive 

Ponavadi se zgoraj navedenih tečajev in tehnik poslužujemo, ko se znajdemo v stiski. New age (novodobništvo) kot način mišljenja in religiozno prodajno blago je tako lahko zelo priročno za prodajnike in marketingaše, ki na zasičenem trgu iščejo priložnost za zaslužek. Naši stari starši so se v težavah verjetno zatekali v cerkev, mi pa se zatekamo k duhovnim knjigam, tečajem meditacije in kariernim svetovanjem. Problemi lahko nastanejo takrat, ko ideje novodobništva namerno uporabljajo za kapitalistično tekmo na trgu, z njimi poplavijo medije, religijo pa odkrito uporabljajo za tržne namene. Angleški sociolog in antropolog Paul Heelas v knjigi Novodobniško gibanje: slavljenje sebe in sakralizacija modernosti (The New Age movement: The celebration of the self and the sacralization of modernity) v sklepnih poglavjih razmišlja o usodi novodobništva kot religije. Avtor napove, da novodobništvo ostaja med nami. Ob tem pa opozarja, da je njegov konec mogoče doseči prav v tem primeru, in sicer če new age diskurz postane del vsakdanjih diskurzov, medijev in tržnih ponudb. Danes v vsakdanjem diskurzu poznamo pojem marketinški guru, ki predstavlja spiritualnega tržnika, prodajnika ali menedžerja, ki na socialnih omrežjih deli spiritualne motivacijske ideje. Pri tem se ponavadi nanaša na lastno biografijo in karierno pot.

unnamed

Motivacijski novodobniški posnetki podjetnice Tanje Skaza, ki je dobila nagrado za Mlado menedžerko 2014 in nagrado za Žensko leta v jugovzhodni in srednji Evropi 2015

Če kdo torej še vedno misli, da je religija del preteklosti, se nanaša na fundamentalistične misli o enem bogu. Prisluhnimo vsakdanjim nasvetom za težave. Ali pa prisluhnimo motivacijskim govorom na kanalih YouTuba. Preverimo, katere vrednote poudarjajo (naj) podjetniki in managerji. Preglejmo ponudbe delavnic osebnostne rasti, meditacije in drugih “vzhodnjaških” tehnik. Religija je torej vsepovsod, kjer smo ljudje, le vprašati se moramo, kaj pomeni, če jo nosimo kot blagovno znamko za zviševanje lastnega ugleda.