Tanja Zajc

Gjurgjovden (jurjevo) – makedonski praznik pomladi, ki slavi pozitivno kozmično energijo

Gjurgjovden (jurjevo; dan sv. Jurija) je največji spomladanski praznik pri Makedoncih in zavzema pomembno mesto v ljudskem koledarju. Praznik, ki se vedno slavi 6. maja, je še posebej pomemben, ker označuje začetek pomladi, prebujanje in razcvet pomladi ter življenja nasploh (Petreska 1998: 68). Obredne prakse tega praznika predstavljajo rekonstrukcijo daljnih poganskih kultov. V nasprotju z razširjeno krščansko interpretacijo praznika, ki se nanaša na hagiografijo svetnika Jurija (mak. Gjorgjia) Kapadoškega, obredne prakse, značilne za ta praznik potrjujejo, da gre za poganski praznik, ki časti ponovno prebujanje narave. Na ta velik poganski praznik, ki naznanja začetek poletnega solsticija in prebujanje narave s pomočjo različnih magijskih obrednih praks, so skušali prenesti plodnost in moč nove vegetacije na ljudi in živino.

V okviru obrednih praks prevladujejo obredi magijskega in apotropejskega pomena, povezani s kultom plodnosti ter verovanja v magijsko moč vode in rastlin. Okraševanje z mladimi zelenimi vejami; umivanje z vodo, v katero so namočene spomladanske bilke; valjanje po bilkah ali guganje na cvetočih drevesih; vse to so obredne prakse, ki jih izvajajo za zagotovljanje prenosa plodnosti z narave na človeka (Anastasova-Škrinjarić 2014). To čaščenje rastlin, ki velja za osnovno obredno značilnost tega praznika, pa po navedbah Celakoskega predstavlja temeljno mistično in eksistencialno kategorijo človeškega življenja in življenja živine (Celakoski 1984: 187).

Od davnih časov so jurjevo (mak. Gjurgjovden) praznovali kot praznik, posvečen kultu plodnosti in duhu dreves, ki je s časom pridobival agrarno-kmetijsko ter magično-ljubezensko zasnovo (Veličkovska po Pešič in Milošić-Đorđević 1984: 73).

Z jurjevim se začenja poletna polovica leta, ki traja do Mitrovdena, praznika svetnika Sv. Dimitrija, ki se praznuje 8. novembra. Zato makedonski ljudski pregovor pravi: »Če pride Gjurgjovden, počakaj Mitrovden.« Ta praznik je eden največjih praznikov Šopsko-bregalniškega etnografskega območja, ki se nahaja v severovzhodni Makedoniji (Malinov 2006: 20). Slavijo ga vsi prebivalci tega območja, Poljci (prebivalci nižinskih predelov) in Šopi (prebivalci hribovskih predelov) (Petreska 2013: 191), z nekaterimi razlikami v načinu praznovanja v različnih predelih tega območja. Skupno vsem je verovanje, da je sveti Jurij (Gjorgji) zaščitnik živine in na ta dan se daruje jagenjček v znak zdravja. Prebivalci svoje hiše kitijo z vejami vrbe in topola ter barvajo jajca. Družinsko kosilo je obogateno s pladnjem pečenega ovčjega mesa.

Spomladanska vegetacija, s katero ljudje krasijo hiše in hleve, prav tako izraža simboliko tega praznika. Jurjevski venec ščiti dom pred zlemi silami. Cvet geranije je simbol prijateljstva, rdeči trak, s katerim je privezano cvetje, simbolizira zaščito pred uroki, beli trak pa čistost in nedolžnost.

Za jurjevo je značilnih veliko šeg, najpomembnejše pa so šege, povezane z živino. Na ta dan zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom molzejo ovce. Posodo, v katero namolzejo mleko, okrasijo z vencem. Pomen te šege je zagotovitev in povečanje proizvodnje mleka. Kmetje prav tako zgodaj zjutraj obiščejo svoje njive. To počnejo zato, da se letina ne bi preselila na druge njive.

Obrednost se od velikonočnih praznikov prenaša na jurjevo z rdečim jajcem, ki ga hranijo posebej za to priložnost. V navadi je, da se verniki na veliko noč umijejo z rdečim jajcem. Sedaj to jajce, skupaj z geranijo, zavijejo v drobovje jagnjeta, ki ga zakoljejo na ta dan. Obstaja namreč verovanje, da bo to povečalo rodovitnost njiv in jih obvarovalo pred vremenski vpilivi, še posebej točo. Najpomembnejši jurjevski obred je zakol jagnjeta:

Na dan Gjurgjovden

                                      beketa jagnje mlado… (Veličkovska 2009: 43).

Ta obred ima veliko arhaičnih elementov in se nanaša na žrtvovanje svetniku sv. Juriju. Zakol so izvajali zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom. Tu najdemo povezavo z velikonočnim jajcem, saj se, kot sem že omenila, velikonočno jajce zavije v drobovino jagnjeta in se zakoplje v njivo. Krvi jagnjeta so pripisovali magični pomen.

Guganje na gugalnici je še ena razširjena jurjevska obredna praksa, ki je prav tako povezana z zagotavljanjem zdravja in blagostanja. Magijska plat te šege izhaja iz opazovanja spomladanskega nihanja vej dreves, saj so v davnih časih ljudje verjeli, da ima veter blagodejen vpliv na oploditev rastlin. Zato so z guganjem spodbujali nihanje dreves ter s tem ustvarjali veter, ki je ključnega pomena za boljšo letino (Veličkovska 2002: 27). Obredno guganje na gugalnici, narejeni iz debele vrvi, ki je privezana na zeleno drevo, bodisi dren, oreh, vrbo ali topol (Malinov 2006: 172), spremlja petje obrednih pesmi:

       Zagugalo se je dekle,

Lelja, Gjurgjelja.

      Na dva zelena oreha,

      na dve mavrici žareči.

     Fant jo kliče iz osoja:

                                            Pridi k meni, pridi, dekle!  (Veličkovska 2009: 41)

Poleg obrednega guganja na gugalnici je za celotno območje značilen tudi obredni tepež z drenovimi vejami, ki simbolizira plodnost, saj obstaja verovanje, da rastline pripomorejo k povečevanju spolne moči in večji ljubezni. Ponekod so na dele oblek lepili lepljivo travo, da bi se na njo prilepile samske ženske oz. moški.

Na naslednjih povezavah si lahko ogledate praznovanje jurjevega (mak. Gjurgjovdena) v vzhodni Makedoniji:

http://www.youtube.com/watch?v=DmYLRuyqKss

http://www.youtube.com/watch?v=ipGBceoWhaQ

http://www.youtube.com/watch?v=uaw4CU8CUHU

Viri in literatura

Anastasova-Škrinjarikj, Nina

2014   ‘Narodna „faktopedija”: Gjurgjovdenskiot obreden kompeks i kultot na             plodnosta.’       Reper 6(45) b.n.s. Spletni vir: <http://reper.net.mk/gjurgjovden>, 12.9. 2014.

Celakoski, Naum

1984   Obredi, magii i obredni pesni. Skopje:  NIO „Studentski zbor”.

Malinov, Zorančo

2006    Tradiciskiot naroden kalendar na Šopsko-Bregalničkata etnografska celina.      Skopje: Institut za folklor „Marko Cepenkov”.

Petreska, Vesna

1998   Proletni običai, obredi i veruvanja kaj Mijacite. Skopje: Institut za folklor „Marko           Cepenkov”.

Petreska, Vesna

2013 ‘Tradicionalnite pravila za stapuvanje vo brak vo Krivopalanečko.’ V: Slaviški       zbornik, Vol. 2. Dragan Veličkovski, ur. Kriva Palanka: LU Gradski Muzej. Str. 190-202.

Veličkovska, Rodna

2007   Žetvarskoto peenje vo Makedonija. Skopje: Institut za folklor ,„Marko       Cepenkov”.

Veličkovska, Rodna

2009    Muzičkite diјalekti vo makedonskoto tradicionalno narodno peenje: obredno peenje. Skopje: Institut za folklor „Marko Cepenkov”.