Rajko Muršič je zapisal, da z branjem leposlovne in druge literature bogatimo svoj besednjak in slovnico (2011: 147). V delih literatov se skriva še kopica drugih vrednih razmišljanja in zanimivih podatkov, katere antropologi v paniki, da nismo prebrali niti največjih antropoloških klasikov, spregledamo. Naj vam za pokušino ponudim odlomek iz svojega poletnega branja:

»/…/ ako je bog in ako je res ustvaril zemljo, tedaj jo je, kakor z gotovostjo vemo, ustvaril po Evklidovi geometriji, človeški razum pa je ustvaril smo s pojmom o treh razsežnostih prostranstva. Medtem pa so bili in se še dandanašnji najdejo zemljemerci in filozofi in med njimi celo najznamenitejši možje svojih strok, ki dvomijo o tem, da bi bilo vse vesoljstvo, ali, še obširneje, vse bitje ustvarjeno samo po Evklidovi geometriji, in si celo predrzno domišljajo, da bi se dve vzporedni črti, ki se po Evklidu nikakor ne moreta sniti na zemlji, vendarle utegnili sniti kje v neskončnosti. Jaz, dragec moj, sem se določil takole: če niti tega ne morem doumeti, kako naj potlej doumem boga? Ponižno priznam, da nimam nikakršnih sposobnosti za reševanje takih vprašanj; moj razum je evklidovski, zemeljski, in zato – kako naj mi odločamo o tem, kar ni od tega sveta?« (Dostojevski 1979: 275).

Lani poleti sem med diplomskih terenskim delom srečalo zelo zanimivo starejšo gospo, ki mi je v kasnejših snidenjih dala Seznam ”obveznega” branja. Tu so le nekateri primeri:

Hrabal: Stregla sem angleškemu kralju

Kugy: Delo, glasbe, gore

Ošlak: Pogovori med šotori

Rebula: Gorje zelenemu drevesu

Sodja: Pisma mrtvemu bratu

Seznam je dolg, tako da se oglasite, ko vam zmanjka čtiva! :)

Mateja

Viri:

Dostojevski, Fjodor Mihajlovič

1979   Bratje Karamazovi: 1. del. Ljubljana: DZS.

Muršič, Rajko

 2011 Metodologija preučevanja načinov življenja: Temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.