Ob letošnjem pohajkovanju po Tajski me je presunilo, kako običajni so na Tajskem trans-spolneži. Najpogostejše trans-spoljenje je iz moškega v ženski spol. Po prebiranju literature pa sem vseeno ugotovila, da ladyboyi (ali druga vrsta ženske, tretji spol…), kot so najpogosteje imenovani s tujko niso tako sprejeti v družbo, kot se tujcem zdi na prvi pogled. Deležni niso nikakršnih zakonskih pravic ali drugih prepoznavnosti. Državne avtoritete pa se trudijo zmanjšati njihov vpliv v medijih, saj se bojijo, da bi jih otroci posnemali in postali devianti (Aldous, Sereemongkonpol 2008: 92).

Ljudje ves čas kategoriziramo, tako sebe kot druge, to je eden ključnih aspektov človeškega jezika in ustvarjanja pomenov. Vendar pa načini, v katerem so kategorije ustvarjene, ter katere kategorije imajo vpliv v svetu, niso nikoli nevtralni. (Valentine 2007: 10)

Termin strans-spol se najpogosteje uporablja v diskurzu s strani subjektov, ki ga prakticirajo. V 90-ih ga je nadomestil manj medikaliziran izraz cross-dresser, ki je bolj nevtralen. Trans-spolneži so subjekti, ki se izmikajo umestitvi v binarno nasprotje spolov – so nasproti, vmes ali celo nikjer. Gre za ljudi, ki menijo, da je njihov biološki spol drugačen od družbenega. Spol si lahko medicinsko tudi spremenijo (kirurško, milejša oblika so hormonski pripravki). »Spoljenje« osebe se zgodi že takoj ob rojstvu, v enega izmed obeh smo ljudje takoj umeščeni. Obstaja več modelov trans-spoljenja, od stalne spremembe, do občasnega preoblačenja, tudi preseganje binarnega spolnega sistema, ti se imenujejo spolni teroristi. (Švab 2011)

Ladyboy nima enakih možnosti v življenju kot ostali ljudje na Tajskem, tudi možnosti zaposlitve so zelo omejene – večinoma so plesalke v kabaretu, natakarice, kozmetičarke, frizerke, vizažistke, prostitutke ali pa delajo v drugih oblikah “spremljevalnih” uslug (Aldous, Sereemongkonpol 2008: 84). Večinoma prihajajo iz revnejših severovzhodnih krajev Tajske, prav tako kot dekleta, ki že v zgodnji starosti postanejo žrtve sex turizma. Njihove družine jih različno sprejemajo: nekateri so razdedinjeni, na druge pa so starši ponosni, saj zaslužijo veliko denarja, ki je na Tajskem velik dejavnik pridobitve ugleda.

Kljub mnogim oblikam diskriminacije in omejitvam, sploh v javnih institucijah in možnostih identifikacije z osebnimi dokumenti pa se zdi, da je »tretji spol« na Tajskem še vseeno manj neobičajen kot bi bil v Evropi, ladyboyi so kot nekakšen Tajski emblem (Aldous, Sereemongkonpol 2008: 117). Mnogi turisti buljijo vanje, jih odkrito sprašujejo o spolu, strmijo z odprtimi usti. »Tretji spol« ni nekaj novega – na Tajskem so v času II. svetovne vojne vojake zabavali v teatrih, a ker je bilo ženskam prepovedano nastopati, so se v ženske like preoblačili tudi moški. Ladyboyi so integralni del Tajske družbe že stoletja, do začetka 20. stoletja je veljalo prepričanje, da dejansko obstajajo trije spoli. Predsodki pa niso tako očitni zaradi Budistične narave okolja, saj je bistvo Budizma toleranca. (DawnProductions 2008)

Anja K.

Viri in literatura:

 

Aldous, Susan in Pornchai Sereemongkonpol

2008    Ladyboys: The Secret World of Thailand’s Third Gender.Bangkok: Maverick                   House.

 

DawnProductions

2008    ‘Ladyboy History.’ Internetni vir:                                                                                        <http://www.gonebydawnproductions.com/history.aspx>,                                                pregledano 12.9.2013.

 

Švab, Alenka

2011    ‘Študije spolov.’ Neobjavljeno predavanje, 2.12.2011.

 

Valentine, David

2007    Imagining Transgender: An Ethnography of a Category. London: Duke                           University Press.