Okoli sebe lahko ves čas zaznavamo različna ekološka obvestila, kako obvarovati naravo, kako skrbeti in živeti z njo ter kaj početi, da bomo tudi mi ostali zdravi in zadovoljni. Ekologija ni ena izmed modnih muh, kot jo nekateri želijo razumeti, temveč je pomemben dejavnik, ki oblikuje in utrjuje našo družbo. Pri tem ima velik del tudi zdrava, ekološko in lokalno pridelana hrana.

Sama sem se pred kratkim seznanila z delovanjem podjetja Zeleni zabojček in spoznala način delovanja drugih partnerskih kmetovanj. Zeleni zabojček je le eno izmed podjetij, ki omogoča svojim naročnikom, da pri njih preko elektronske pošte ali spletne strani naročijo ekološko zelenjavo in sadje. Te pridelke nato vsak teden dostavijo na naročnikov dom. Pri drugih proizvajalcih hrane in malih družinskih kmetijah pa gredo po pridelke naročniki sami. Zeleni zabojček je podjetje, ki združuje različne kmetije in jim s tem omogoča lažji prodor na trg. Te pridelke vsi kmetovalci oskrbujejo po predpisanih ekoloških standardih. Načini naročanja so različni. Pri nekaterih, kot je npr. Zeleni zabojček, kupec vsak teden znova naroči, katere pridelke bi imel. Pri partnerskem kmetovanju pa se sklene pogodba, s katero se pred setveno sezono kmet in naročnik zavežeta, kaj bo kmet zanj zasadil. Pridelke prav tako tedensko razdeli med svoje odjemalce. Pri partnerskem kmetovanju gre za enega ali za skupino kmetov, ki prodajajo svoje pridelke lahko tudi do 20 ali 30 odjemalcem, odvisno od velikosti in zmožnosti kmetije. Takšna neposredna prodaja je poznana že dlje časa, najbolj razširjena v Evropi pa je v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in v Sloveniji. V Slovenijo se je razvila še posebej preko Avstrije, kjer se s takšno prodajo, ki ji pravijo Gutesvom Bauernhof (dobro z dežele) ukvarja kar tri četrtine kmetijskih gospodarstev. (Ljudje in zemlja 12.8.2013)

Takšna podjetja so zelo učinkovita za ljudi živeče v mestih, ki lastnega vrta ne morejo imeti, in za ljudi, katerim način življenja otežuje ali onemogoča vrtnarjenje ter gojenje lastnih pridelkov. Ena izmed sogovornic, s katero sem se pogovarjala o tej tematiki, je dejala, da lasten vrt zahteva veliko časa, ki ga nameniš skrbi in urejanju le-tega. Zaradi delovnih obveznosti sama tega časa nima, vendar pa razume delo kmeta kot delo učitelja ali kakršni koli drugi poklic. Zakaj torej ne bi spodbujali in pomagali kmetom, da njihovo delo predstavlja njihov celotni zaslužek in ugodnejše življenje.

Takšen način povezovanja je po mojem mnenju zelo dober, saj spodbuja lokalno pridelavo in lokalno gospodarstvo, s tem pa daje zaslužek neposrednemu pridelovalcu ter ne trgovinam ali večjim korporacijskim združbam. Zaradi manjšega transporta in zaradi predpisov ekološke pridelave je hrana bolj zdrava in sveža ter tako ustreznejša in boljša za človeka, prav tako pa na takšen način zmanjšujemo tudi vpliv onesnaževanja okolja (izpušni plini, embalaža). Kljub temu, da se v Sloveniji veliko govori o ekologiji in o biološko predelani hrani pa lahko, kot je za to tematiko značilno, v tej smeri naredimo še veliko več.

T. Peperko

Viri:

–          Gea TV

»Zeleni zabojček« Internetni vir: <http://www.youtube.com/watch?v=QxkQTKnmTKw&gt;, pregledano 12.8.2013.

–          Ljudje n zemlja

»Ljudje in zemlja« Internetni vir: <http://ava.rtvslo.si/predvajaj/ljudje-in-zemlja-oddaja-tv-maribor/ava2.89772405/00:08:05&gt;, pregledano 12.8.2013.

–          Prvi dnevnik

»Prvi dnevnik« Internetni vir: <http://ava.rtvslo.si/predvajaj/prvi-dnevnik/ava2.125769801/00:15:10/&gt;, pregledano 12.8.2013.

–          Zadruga Dobrina

»Zadruga Dobrina« Internetni vir: <http://www.zadruga-dobrina.si/> pregledano 15.8.2013.

–          Zeleni zabojček

»Zeleni zabojček« Internetni vir: <http://www.zeleni-zabojcek.si/zz/&gt;, pregledano 12.8.2013.