Fixi kolesa, minimalistična kolesa brez prestav in zavor. Angleško fixed gear, po slovensko pa mu rečejo muslauf, kolo s fiksnim prenosom, brez prostega teka. Pri nas se je pod prav istim imenom zbrala skupina navdušencev nad to vrstnimi kolesi. Muslauf je tudi blog: http://www.muslauf.si/.

Fixie kolesa izvirajo iz konca 19. stoletja, in niso nikakršen nov izum. Nasledila so znamenita kolesa Penny Farthing z velikim prednjim in majhnim zadnjim kolesom. Fixiji so bila torej prva moderna kolesa, a že pred več kot stotimi leti so jih skoraj povsem izpodrinila kolesa s freewheelom, ki so omogočila lagodnejše kolesarjenje z mirujočimi pedali. Fixed gear kolesa so se tako večinoma obdržala le na dirkališčih. Potem so jih v 80. letih za svoja vzeli kurirji v velikih ameriških mestih in s tem poskrbeli za njihov preporod. (Mladina, julij 2009)

Kot pravijo kolesarji sami je vožnja z muslaufom popolnoma drugačna od vožnje z običajnim kolesom. Gre zapopolno predanost, ustvarjalnost in eleganco.

Muslauf je sicer septembra lansko leto organiziral dogodek v Kino Šiška. http://www.youtube.com/watch?v=q1duwQrpip4&feature=player_embedded

Društvo tudi sicer vedno znova organizira različna srečanja, tekmovanja, zabavne dogodke in druženja.Muslauf je k nam med drugim pripeljal tudi tekmovanje t.i. Alleycat dirke.

Leta 2011 http://vimeo.com/29198721

Leta 2012 http://www.youtube.com/watch?v=ooSg7y9lGbY

Takšne dirke so svetovne, tudi drugod v tujini jih izvajajo in vozijo. Pri nas so uspešno speljali do sedaj dve takšni tekmi.Alleycat pa ni navadna dirka, ni formalna, kar se izraža v slogu sodelovanja in ne konkurence in nezdravega tekmovanja. Prvotno so bila to tekmovanja med kolesarskimi obveščevalci oz. kurirji, ki so jih organizirali ob praznikih, da bi nagradili najhitrejšega in najbolj iznajdljivega kurirja. Alleycat dirke so kot rečeno mednarodne, prva se je zgodila v Torontu leta 1989, naslednja čez pet let v Berlinu in danes je mogoče dirkati v mestih Severne Amerike, Azije in Evrope.

Kakšna pa so pravzaprav pravila dirke? Pravila so sicer spreminjajoča, a vključujejo kontrolne točke, različne naloge na teh kontrolnih točkah in zemljevid oz. legendo kontrolnih točk, ki ga udeleženci prejmejo nekaj minut pred začetkom dirke, da si lahko sami organizirajo potek in pot dirkanja ter zastavijo zaporedje obiskanih kontrolnih točk. Obstaja tudi možnost, da kolesar katero od kontrolnih točk ne obišče, kar pa pomeni izgubo točk. Pot je v celoti prepuščena kolesarju in njegovemu poznavanju terena. Na koncu se šteje seštevek obiskanih kontrolnih točk ter končen čas. Na kontrolnih točkah mora kolesar opraviti neko nalogo ali izvesti kakšen trik preden lahko napreduje do naslednje točke, torej sam potek dirke deluje na podoben način kot dostavljanje sporočil oziroma pošiljk kurirjev tekom njihovega delovnega dneva. Naloge lahko vključujejo tako fizično delo (recimo tek po stopnicah, menjava zračnice), kot umske odgovore.

Primer kontrolne točke: http://vimeo.com/51867845

Reportaža: http://www.youtube.com/watch?v=sSbaEyVUPOI (Nina Pevec)

Literatura:

          http://www.mladina.si/47764/

          http://www.muslauf.si/2011/11/musciklokros.html

          http://www.muslauf.si/2011/09/alleyvid.html

          http://fixie.si/

ANJA