Termin »gozdna pedagogika« so v zadnjih dvajsetih letih začeli uporabljati gozdarji v Nemčiji, Avstriji in Švici z namenom promocije gozdarstva med širšo javnostjo (Györek 2012 :11). Diplomant Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vir na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Luka Divjak Zalokar je v svoji diplomski nalogi z naslovom »Pomen gozdne pedagogike pri oblikovanju odnosa otrok do gozda« opredelil pojem gozdne pedagogike. »Gozdna pedagogika je poučevanju ljudi o gozdu, ki se nanaša na njegov negospodarski vidik. Učenje je posredovano z neposredno in posredno zaznavo, ki vsebuje učenj z delom-srcem in glavo. V gozdni pedagogiki izšolani gozdarji vodijo ljudi skozi gozd. Preko bogatega doživetega učenja jim posredujejo znanje o funkcijah in pomenu gozda. Gozdna pedagogika je orodje, s katerim gozdarji seznanjajo ljudi z okoljem in nastankom življenja, kar zahteva pravilno in odgovorno poznavanje gozda« (Divjak Zalokar 2008:4). Zalokar navaja staro načelo gozdne pedagogike, ki se glasi; »O gozdu se učimo prek gozda« (Divjak Zalokar 2008:5).
V evropskem prostoru dejavnosti gozdne pedagogike izvajajo »gozdni vrtci, gozdne šole, naravoslovni dnevi in tabori, razne naravovarstvene akcije…« (Györek 2012: 12). V Sloveniji gozdna pedagogika še ni formalno uveljavljena veda. Za razvoj vede se potrebuje temelje in zakonska določila. Razni naravoslovni dnevi, delavnice, izobraževanja in gozdne učne poti po kriterijih sicer spadajo v program gozdne pedagogike, vendar jih v Sloveniji pod tem pojmom še ne označujemo (Divjak Zalokar 2008:4). V Sloveniji prav tako še ne poznamo gozdnih vrtcev in šol kot jih poznamo v tujini, vendar so se v okviru raznih oblikovali prvi zametki Mreže gozdnih vrtec in šol. »Tako je že marsikateri vrtec začel kontinuirano izvajati vzgojno-izobraževalni proces v naravnih okoljih, kot so gozd, travniki in obrežja naravnih potokov. Prav tako so tudi v nekaterih šolah začeli izvajati poučevanje vseh predmetov v gozdu« (Györek 2012:12).

PREDNOSTI UČENJA V GOZDNEM OKOLJU
V diplomski nalogi Zalokar zapiše, da so stiki z naravo pomembna predpostavka za zdrav duševni razvoj otrok. Naravno okolje daje otrokom občutek gotovosti in varnosti in jim omogoča, da pustijo svoji domišljiji prosto pot. Gozd ponuja veliko predmetov in materialov, na podlagi katerih se lahko posredujejo konkretna znanja in razumevanja ( Divjak Zalokar 2008:5-6). Poleg tega preživljanje časa v naravi zmanjšuje stres in ima terapevtski učinek na številna zdravstvena stanja (Warden 2010:13).

DEJAVNOSTI GOZDNE PEDAGOGIKE V SLOVENIJI
V Sloveniji se s tematiko gozdne pedagogike od leta 2010 ukvarja zasebni zavod Inštitut za gozdno pedagogiko. Cilji zavoda so otrokom približati gozd preko gozdne pedagogike, oblikovati smernice in programe za usposabljanje strokovnega kadra za delo izven razredov, uvajanje gozdne pedagogike v kurikulum za vrtce in šole ter ustanoviti mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije. Dejavnosti zavoda segajo tudi v znanstveno-raziskovalno dejavnost ter pisanje strokovnih in poljudnih člankov (Inštitut za gozdno pedagogiko: http://www.srce-me-povezuje.si/gozdnapedagogika/index.php?lng=sl&t=o-nas&id=4477).
Inštitut za gozdno pedagogiko že nekaj let poskuša vpeljat gozdno pedagogiko v vzgojno-izobraževalni sistem. Tako so v letih (kdaj) izvedli projekte »Povabilo v gozd«, »Odprto učno okolje« in »Srce narave nas povezuje«. Projekte je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in poteka preko LAS Srce Slovenije.
Prvi izmed projektov je bil »Povabilo v gozd«, čigar namen je učenje razvijanja osebnega odnosa do narave, spoznavanje posledic nurij, ugotavljanje njihovih vzrokov, dojemanje sprememb. Projekt je zasnovan v obliki delavnic v gozdovih v bližini vrtcev in šol«. (Povabilo v gozd: http://www.alpenallianz.org/sl/primeri-dobre-prakse/670). V okviru projekta se je oblikoval nov cilj »gozdni ponedeljek«, ki pomeni vsak ponedeljek ne glede na vremenske razmere prebiti v gozdu. Projekt ki se je izvajal od februarja 2011 do decembra 2012 so izvajale obline Bovec, Bohinj, Kranjska gora in Kamnik (Povabilo v gozd: http://www.alpenallianz.org/sl/primeri-dobre-prakse/670).
V sklopu projekta »Odprto učno okolje« so v septembru in oktobru leta 2011v vrtcih v Kamniku, Litiji in Šmartnem pri Litiji izvajali delavnice v katere so vključene otroke in učitelje ozaveščali o pomenu gozda za preživljanje prostega časa, o pomenu trajnostnega ravnanja z gozdom in ohranjanja naravne dediščine (Razvojni center srca Slovenije: http://www.razvoj.si/?lng=sl&t=aktualno&id=1068).
Nadgradnja obeh projektov je projekt »Srce narave nas povezuje«, ki prav tako organizira razne seminarje, delavnice in izobraževanja (Mreža gozdnih vrtcev Slovenije 2013b: http://www.gozdnivrtec.si/sl/vizitka).
S pomočjo Inštituta za gozdno pedagogiko ter vrtcev, šol in inovacijskih projektov Zavoda RS za šolstvo se razvija Mreža gozdnih vrtcev, čigar cilji so; »pomagati prepoznati vrednost gozda kot učilnice in učnega pripomočka, vzpostaviti standarde poučevanja v naravnih okoljih, razviti koncept gozdne pedagogike, razviti koncept pedagogike v naravnih okoljih in se učiti živeti skupaj« (Mreža gozdnih vrtcev Slovenije 2013a: http://www.gozdnivrtec.si/sl/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/52).
Poleg tega je v Rožni dolini, v Ljubljani varstvo otrok »Čarobni gozd«. Gre za varstvo v naravi po zgledu skandinavskih in nemških vrtcev, kjer otroci večino dneva preživijo v naravi. Otroci se zjutraj zberejo v hiši v Rožni dolini od koder gredo raziskovat bližnji gozd, travnik, potok itd. Na kosilo se vrnejo v hišo in popoldan preživijo na dvorišču, kjer imajo tudi svojo gredico (Varstvo otrok čarobni gozd: http://carobnigozd.blogspot.com/2012/03/kaj-je-carobni-gozd.html).
V sklopu gozdne pedagogike se v Sloveniji poskuša uvesti prakso gozdnih vrtcev. To so vrtci, katerih namen je bil v začetku dokaj ozko usmerjan in sicer poučevanje otrok o naravi, poudarek pa je bil predvsem na pridobivanju praktičnih izkušenj in veščin v naravi (Györek 2012: 11). Na ogled je možen prispevek o gozdnih vrtcih na Bavarskem. Prispevek se začne pri 5 minutah in 30 sekundah.
http://tvslo.si/#ava2.166591678

Katarina Miklavec

LITERATURA

Györek, Natalija
2012 Povabilo v gozd srečnih otrok (Evalvacijsko poročilo s priporočili za pedagoške delavce). Samozaložba, Kamnik, 63 str.

Zalokar Divjak, Luka
2008 Pomen gozdne pedagogike pri oblikovanju odnosa otrok do gozd:diplomsko delo.

Warden, Claire
2010 Nature Kindergardens and Forest Schools. UK: Mindstretchers.

Inštitut za gozdno pedagogiko
O zavodu ali kako se je začelo. Internetni vir: . Posneto dne: 13.5.2013.

Povezanost v Alpah
Povabilo v gozd. Internetni vir: . Posneto dne: 15.5.2013.

Razvojni center srca Slovenije.
Gozd kot odprto učno okolje. Internetni vir: . Posneto dne: 15.5.2013.

Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije
2013a Internetni vir: . Posneto dne: 13.5.2013.

2013b O projektu. Internetni vir: . Posneto dne: 13.5.2013.

Varstvo otrok čarobni gozd
O varstvu otrok čarobni gozd. Internetni vir: . Posneto dne: 13.5.2013.

Advertisements