Značke

,

Sestavljajo jih skupine podobno mislečih ljudi, katerih skrb je, da s svojim bivanjem čim manj vplivajo na naravo. Poleg tega, da gradijo hiše iz rabljenih materialov ter materialov iz bližnje okolice, skrbijo tudi za pravilno ločevanje odpadkov, uporabljajo sončno energijo, skratka se trudijo živeti naravi prijazno.

Z izrazom ekovasi so največkrat mišljena trajnostna naselja na splošno. Lahko se nahajajo v neokrnjeni naravi ali v urbanih središčih. (Joseph in Bates 2003:1)

Nastale so skozi podobne ideje, ki so vzklile na različnih lokacijah ob približno istem času. Leta 1975 je revija Mother Earth News financirala gradnjo ekspirimentalih energijskih sistemov, varčnih stavb in organskih vrtov v severni Karolini. Te raziskovalne centre so poimenovali ekovas. V približno istem času v Nemčiji, med političnim uporom proti odlaganju nuklearnih odpadkov v mestu Gorleben, so anti-nuklearni aktivisti poskušali zgraditi majhno, ekološko bazirano vas, ki so jo poimenovali ökodorf, kar dobesedno pomeni ekovas. Na Danskem so v tem času številne skupnosti želele preurediti bivališča, da bi lahko bolje izkoristili ekološke potenciale. (Bates 2003:1) Nato so se v 90. letih začele te vasi povezovati med seboj, tako je nastala Globalna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network – GEN).

Čeprav beseda ekovas napeljuje na striktno ruralne nastanitve, pa temu ni tako. Sam koncept ekovas se nanaša na način življenja, pa naj bo namenski ali tradicionalni, ruralen ali urban. Ekovasi znotraj mest so prav tako pomembne, čeprav so redkejše, predvsem zaradi težavnosti nastanitve. Ključnega pomena pri teh vaseh znotraj mest je, da morajo biti vse pomembnejše vsakdanje potrebščine na dosegu roke, najpomembnejša je tržnica, kjer dobijo hrano. (Jackson 2004:2)

Zadovoljujejo vsaj tri dimenzije potreb in sicer socialno, ekološko in spiritualno. Te dimenzije so tudi najpogostejši razlogi, zakaj ljudi privlači življenje v ekovaseh, čeprav lahko ena dimenzija prevlada nad drugima dvema, v nekaterih projektih ekovasi so lahko določeni dejavniki tudi povsem odsotni. (Joseph in Bates 2003:1)

Na spletni strani Global Ecovillage Networka je zabeleženih 395 skupnosti, ki se označujejo oziroma same sebe razumejo kot ekovasi.

Ni splošnega merila, kdaj lahko vas ali naselje poimenujemo ekovas. Svetovna mreža ekovasi ne postavlja pravil in kriterijev, k trajnostnemu načinu življenja raje spodbujajo z nasveti in sodelovanjem med trajnostnimi skupnostmi. Vsaka vas naj bi našla svojo pot do napredovanja k trajnostnemu razvoju, pri tem pa si lahko pomaga z nasveti izkušenejših in v to smer bolj razvitih vasi ali skupnosti. Gibanje ekovasi oziroma trajnostnega razvoja je predvsem ekspirimentalno in preveč široko, da bi lahko ustrezalo nekim vsiljenim standardom. (Joseph in Bates 2003:2)

Laura Sevier meni, da je eden glavnih razlogov za naraščujoče gibanje ekovasi, želja, da bi živeli v skupnosti. V skupnosti, kjer ljudje cenijo tako podpirajočo socialno mrežo kot tudi ekološko ozaveščeno življenje. (2008:37)

Mnogi politiki in drugi, ki so opazovali ta fenomen, so poskušali klasificirati ekovasi kor idealistične. Jackson piše, da je ta reakcija prenagljena in zavajujoča. Po Jacksonu so ti ljudje, ki živijo na trajnostni način pravi realisti, ki se aktivno spopadajo z nastalimi problemi. Politiki so tisti, ki živijo v fantazijskem svetu in se niso sposobni ali pa se nočejo soočiti s problemi. Ekovasi ustvarjajo temelje nove kulture, ki jo bo družba sčasoma sprejela, delno zato ker jo bo morala, predvsem pa zato, ker življenje v ekovasi preprosto ponuja boljše pogoje za življenje kot prevladujoči zahodni model, po katerem živimo sedaj. (Jackson 2004:2)

Tanja M.

Viri in literatura:

http://gen.ecovillage.org

Jackson, Ross

2004         ‘The Ecovillage Movement’ V:Permaculture magazine, no. 40.

Joseph, Linda in Albert Bates

2003        What is  an »Ecovillage«? V: Communities magazine, issue 117.

Sevier, Laura

2008       ‘Ecovillages: A Model Life?’ V: The Ecologist.