V okviru pedagoške delavnice Muzej od blizu in evropskega projekta Mobilnao 1OpenMuseums, ki jo organizira Mestni muzej Ljubljana smo pripravili muzejsko razstavo Eksperiment: mobilno! Ta razstava ni ravno običajna za muzeje, saj so to fotografije, ki so nastale s pomočjo mobilnih tehnologij in so objavljene na socialnem omrežju Instagram, predstavljajo pa individualne poglede na mesto Ljubljana. Torej je to neke vrste eksperiment z muzejsko netipičnim gradivom. Ker tovrstne razstave v naših muzejih še ni bilo, nas je zelo zanimalo kako se bo tovrstna fotografija obnašala v muzejskem okolju in bili z rezultatom zelo zadovoljni.

Sodobni načini komuniciranja kot so socialna omrežja nas spremljajo na vsakem koraku. Z aplikacijo kot je Instagram je fotografija postala glavno komunikacijsko orodje med njenimi uporabniki. Za tovrstno fotografijo ni potrebno imeti dobre fotografske opreme, saj jo posnameš z mobitelom, oblikuješ pa jo lahko kar z orodji, ki ti jih ponuja aplikacija. Ta aplikacija omogoča tudi povezavo z drugimi socialnimi omrežji, kot sta Facebook in Tweeter. S tem, ko objaviš fotografijo na Instagramu deliš fotografijo s celim svetom, oz. virtualnim svetom. Dokler nismo začeli s projektom zbiranja Instagram fotografij v Mestnem muzeju mi je bila ta aplikacija bolj kot ne tuja. S čisto osebnega vidika me tovrstna aplikacija ni kaj posebno pritegnila tudi ko sem zaradi narave dela postala sama uporabnica. Mi je pa postalo tovrstno področje zanimivo iz antropološkega vidika, saj nam antropologom ponuja veliko možnosti za raziskovanje.

Tehnologija je svet preplavila z različnimi vizualnimi podobami, ki nam jih dajejo fotografije, filmi, videii, televizija, internet, itd. Vse to nam prikazuje različne poglede na svet. Vesna Moličnik pravi, da je »tehnološki razvoj omogočil širjenje podob« (2001: 313). Fotografije, video in hipermediji so vedno bolj vključeni v delo etnologov/antropologov. Kot kulturna besedila, kot prikazi etnografskega znanja, kot območja kulturne produkcije, socialnih interakcij in posameznikovih izkušenj. Vizualne podobe in tehnologije zdaj oblikujejo področja, metode in medije etnografskega raziskovanja in reprezentacije, kot tudi teme univerzitetnih programov v vizualni antropologiji, vizualni sociologiji ali vizualni kulturi. Koristi etnografskega pristopa so realizirane v vizualnih umetnostih in medijskih študijah. To vključuje tudi uporabo etnografsko raziskovalnih metod v antropološki teoriji z uveljavljanem fotografskih in hipermedijskih praks in reprezentacij. Etnografija in vizualne študije lahko veliko prispevajo ena drugi. Fotografska, filmska in digitalno hipermedijska teorija lahko informira naše razumevanje potenciala vizualnih medijev in etrnografskih raziskovanj in reprezentacij, tako lahko tudi etnografski pristop enako podpira produkcijo in interpretacijo vizualnih podob (Pink 2011: 2).

Vesna Moličnik pravi, da so digitalno okolje in osebne spletne strani mesto nastajanja in uporabe podob, nad katerimi imajo monopol posamezniki. Internet je postal medij, ki je preplavljen s podobami domače produkcije (2001: 316). Antropologinja sicer govori o osebnih spletnih straneh, vendar lahko v primeru Instagram fotografij govorimo na enak način. Saj so te fotografije samopredstavitev vsakega posameznika, ki jih objavlja. To deljenje fotografij nam omogoča globlji pogled, saj nam s tem predstavlja kaj je posamezniku pomembno, lepo, s tem na malo drugačen način izraža samega sebe, brez tega, da bi moral pri tem uporabiti veliko besed. Digitalne fotografije narejene za deljenje s svetom preko Instagram aplikacije so seveda tudi neka posebna vrsta samopredstavitve. Tudi tisti, ki niso najbolj tehnični tipi lahko izražajo sebe na ustvarjalen način skozi fotografijo. Vesna Moličnik pravi, da ker vizualno izražanje določata vsebina in kontekst, je potrebno tudi fotografije na spletnih straneh brati kot »kulturno pogojene tekste«. »Posameznik, ki s pomočjo simbolov, teksta, in fotografij ustvarja svojo virtualno podobo, je oseba, ki izhaja iz določenega kulturnega okolja« (Moličnik 2001: 313).

Ob tem pa se poraja vprašanje zakaj nekdo sploh deli osebne medijske vsebine z svetovnimi socialnimi omrežji. Odgovore na to nam ponuja Zachary Mccune v svoji doktorski dizertaciji študije Instagrama (Mccune 2011: 4). Raziskava je sicer narejena na primeru uporabnikov Instagrama v Londonu, vendar se mi zdi, da je v našem okolju podobno (vsaj kolikor sem se sama pogovarjala z uporabniki Instagrama, brez temeljite raziskave tega seveda ne morem odločno zatrditi). Mccune je ugotovil, da se pri uporabnikih najbolj pogosto pojavlja 6 skupnih motivov:
1. uživanje nečesa skupnega z drugimi, ter imeti nek skupni pogled;
2. želja po dokumentiranju, shranjevanju spominov;
3. pogled skozi oči drugih ter predstavitev svojega pogleda za podobno izmenjavo vizije,
4. motiv skupnosti – navdušenje uporabnikov, ko se nekdo odzove na njegove fotografije, da imajo občutek, da imajo neko občinstvo, ki jih spremlja;
5. motiv kreativnosti – Instagram kot prostor umetnosti, ter aplikacija ki izboljšuje fotografske sposobnosti z deljenjem napotkov, ter kritik skozi komentarje;
6. terapija za sproščanje (Mccune 2011: 58-59).

Vsi vljudno vabljeni na razstavo Eksperiment: mobilno! v Mestni muzej, kjer vas čaka tudi naš alternativni vodniček po mestu Ljubljana.

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/mestni-muzej-ljubljana-389/prihodnje-razstave/eksperiment-mobilno-mobilna-fotografija-s-telefona-na-razstavo/

Maja Nemec

Literatura:

Mccune, Zachary
2011 ‘Consumer Production in Social Media Networks: A Case Study of the »Instagram« iPhone App.’ Dissertation. London: University of Cambridge.

Moličnik, Vesna
2001 ‘Fotografije na osebnih spletnih straneh kot možen vir antropološkega raziskovanja.’ Traditiones 30(1): 313 – 324.

Pink, Sarah
2011 Doing visual ethnography: images, media and representatiton in research. London: SAGE.