Izrael. Država neskončnih možnosti: teroriziranja, uničevanja dostojanstva, kršenja človekovih pravic. Vse to je pogojeno s politično močjo in zmožnostjo manipulacije sveta.

Kakšna so opravičila za West Bank, Gazo in etnično preganjanje Beduinov (projekt Prawer)? Desetletja stara težava izraelske politike so njihovi Beduini, ki v medije (sploh pa naše) redko zaide. Danes nad njimi izvajajo prisilno izseljevanje. Ko pravim danes, pomeni, da to počnejo tudi danes, poleg tega, da jih terorizirajo že desetletja in je več kot očitno, da s tem početjem ne želijo prenehati, dokler zase ne ‘odrešijo’ še enega kosa ‘svete zemlje’.

Večji del tega ‘napenjanja’ je usmerjen v Naqab (po izraelsko Negev), kjer približno 200.000 Beduinov ‘otežuje’ njihov razvoj. V bistvu je Naqab ozemlje, ki je v državni lasti, ker ni bilo nikoli dokumentirano kot Beduinska lastnina. Beduini se pač niso želeli podrediti birokraciji avtoritet kolonializatorjev, tako, da so ignorirali birokratske uredbe, s čemer so se izognili tudi mnogim obveznostim, danes pa jih je to pripeljalo do situacije, v kateri jim želi dominantno prebivalstvo onemogočiti eksistenco in njihov način življenja.

Med vojno, leta 1948 je izraelska država prisilno preselila večino Beduinov na zanje določena območja, kar je bila po mnenju Beduinov le začasna rešitev (prijazna gesta Izraela?). Vrnitve nazaj na njihova ozemlja ni bilo, pravtako pa nobenih pripoznavanj lastništva zemlje. Država si je ozemlja enostavno prilastila, ker so bila ‘nikogaršnja last’ in povrh tega neobdelana, opuščena – v bistvu: puščava.

Ob tem naletimo na konflikt med beduinskim in sionističnim dojemanjem prostora: Beduinom puščava kot takšna zagotavlja njihov način življenja, medtem, ko jo sionisti vidijo kot zapuščen prostor, katerega je potrebno oživiti. Da imajo sionisti prav, ker imajo moč, je popolnoma jasno.

Glavni problem, pa je nastal, ko je država (beri: Ariel Sharon) ob začetku tisočletja v enem svojih bistrih prebliskov ugotovila, da sicer je lastnica ozemlja, vendar ta ozemlja v bistvu niso v ‘njihovih rokah’, pač pa v ‘rokah Beduinov’, kar se ni zdelo sprejemljivo. Zato so posebej za Beduine ‘ustvarili’ program  Prawer.

In danes?

Beduini so ujeti v politično-pravno zanko države, saj njihove zahteve po priznavanju lastnine zemlje niso sprejete, zato jih nasilno izseljujejo iz nekaterih področij; enega za drugim. Tehnike so raznolike: od uničevanja domov, zastrupljanja s toksičnimi herbicidi in vmesnim naborom raznih opcij.

Beduini so tretjerazredni ‘državljani’, ki bi postali priljubljeni le, če jih ne bi bilo. Namen projekta Prawer je, da Beduine preseli v (za njih zgrajene) getoizirane naselbine in jih ukroti, s tem pa vzpostavi popolno kontrolo nad Naqabom; nekateri so že ‘udomačeni’ v naseljih, kjer imajo na razpolago ‘razkošje’ zahodne civilizacije.

Beduini seveda to vidijo kot odtujitev od ozemelj, ki so jih zgodovinsko naseljevali in akt nasilja proti njihovi eksistenci, na kar vsakodnevno opozarjajo vendar brez posebnega učinka. Njihova težava ostaja spregledana v svetu, kar omogoča izraelski državi, da nemoteno izvaja svoj načrt.

Slovenija. In ker ni vse v Izraelu, se zaustavim tudi pri nas: tudi mi imamo svoje ‘beduine’, le da jih imenujemo Romi. In nekateri, ki živijo v jugovzhodnem delu države se pravtako soočajo s kršenjem temeljnih človekovih pravic. Vprašanje je: kaj lahko mi naredimo zanje?

Marjana Strmčnik

[1] http://electronicintifada.net/content/time-they-destroyed-everything-uprooted-bedouins-face-more-evictions/12485

Ostali viri:

Click to access Thabet_English_2.pdf

Click to access ar2.pdf

http://www.aljazeera.com/Services/Search/?q=bedouin%20israel

http://www.nif.org.au/acri_discriminatory_prawer_plan_approved