Kdor ob (kakšnem) koncu tedna zaide na AKC Metelkova mesto, je zagotovo že uspel poskusiti kakšno dobroto iz Črne kuhinje.  Črna ali Šengenska kuhinja je situirana ob klubu Gromka. Obratuje predvsem ob četrtkih, petkih in sobotah, ko Metelkovo obišče največ ljudi, včasih pa tudi med tednom, še posebej ob kakšnem večjem dogodku. Črna kuhinja deluje že od leta 1998 ali 1999. Med vojno na Balkanu je prišlo v Slovenijo dosti beguncev iz Srbije in Bosne in prvotno so ravno oni, poleg »domačih Metelkovcev«, kuhali v Črni kuhinji. Begunci so ponujali predvsem srbske in bosanske jedi. O začetkih delovanja Črne kuhinje sem se pogovarjala z Jasno Babič iz kluba Gromka:

»Nasploh je bila ideja, da bi se kuhale čim bolj internacionalne jedi, takšne, ki se jih drugje v Ljubljani ne dobi, ter hkrati cenovno čim bolj ugodne. Prvotno je imela kuhinjo čez ekipa, ki je delala v Gromki. Tudi takrat se ni kuhalo vsak dan, razen v enem obdobju. Kuhanje se je omejilo v obdobju navala inšpekcije. /…/ Nato je sledilo obdobje, ko ni bilo neke posebno kvalitetne hrane in ponujale so se skoraj same mesne jedi – čevapčiči, hrenovke in podobno. Tudi balkanska kuhinja je temeljila na mesu.«

Na večer kuha ena ekipa (lahko gre tudi za eno samo osebo), ki pa ne pride na vrsto več kot enkrat na teden, ali pa še to ne, da bi bila ponudba čim bolj raznolika. Prodaja hrane se začne nekje po 22. uri. Trend vegetarijanske in veganske prehrane je v Črni kuhinji prišel do izraza šele v zadnjih treh letih in je zelo dobro sprejet.  Priljubljena veganska jed, ki se prodaja v Črni kuhinji je veganski kebab, katerega glavna sestavina je sejtan – pšenično »meso«. Ob zadnjem obisku Metelkove sem opazila, da so ljudje že takoj, ko so videli, da sta kuharja začela pripravljati sestavine za veganski kebab, že stopili v vrsto in čakali, kdaj bo jed nared. Zakaj ravno veganski kebab? Z opazovanjem z udeležbo lahko trdim, da se število veganov v Sloveniji, kot drugod po svetu, povečuje. Povpraševanje po tovrstni prehrani je vedno večje. Motivi za veganski način prehranjevanja (in nasploh življenjski slog) so seveda različni, prevladujejo pa etični motivi (sočutje do živali, ekološki in ekonomski motivi…) in zdravstveni motivi. S tem, ko sta se kuharja odločila za veganski kebab, ni za topel obrok prikrajšan nihče, saj si ga lahko privoščijo tudi mesojedci. Če bi bil z mesom, bi avtomatično bili izključeni vegani in vegetarijanci. Kuharja sem povprašala, kako je s strankami. Pravita, da so tako vegani in vegetarijanci, kot tudi mesojedci. Sejtan pripravljata na način, da po okusu in izgledu spominja na meso. Dosti mesojedcev pa celo komentira, da je še boljši od mesnega. Pravita, da imata že vsaj eno četrtino rednih strank.

Poleg veganskega kebaba se v Črni kuhinji prodajajo tudi veganske tortilije s sejtanom, tradicionalna jed langoš, argentinska jed – ocvrti žepki, polnjeni z raznimi nadevi, ter priljubljen tradicionalen falafel, testenine z zelenjavo, pasulj, veganski burgerji, curry in pa nekaj mesnih jedi, kot je na primer corn-dog, ocvrta hrenovka ovita v koruzno moko. Cene niso previsoke, za tovrstne jedi bi drugje po Ljubljani odšteli veliko več.

»Ob večjih dogodkih se je že od nekdaj delilo hrano brezplačno; na primer za praznik glasbe, na anti-fa in raznih drugih – večinoma punk festivalih. Prirejali so se tudi pikniki, ki jih je spremljalo deljenje hrane, na primer za 1. maj. Kadar se deli brezplačno, denar za nakup hrane prispevajo določeni metelkovski klubi« še zaključi Jasna.

Vsem, ki se ob koncu tedna gibljete na Metelkovi, toplo priporočam pokušnjo katere od jedi, ki jo bodo kuharji tisti večer ponujali.

Sabina Turk