Dandanes je suženjstvo po svetu še vedno prisotno. Na stotine tisoč afriških žensk, moških in otrok je sleherni dan prisiljenih v delo in spolno izkoriščanje tako na sami afriški celini kot tudi v Evropi in drugih državah. Suženjstvo je še danes med resnimi kršitvami človekovih pravic. Njegova ukinitev in izkoreninjenje je eden izmed največjih izzivov vlade, kateri predstavlja grožnjo varnosti in preprečuje njen nemoten razvoj. Kljub temu pa so prenekatere vlade sveta svojo pozornost perečemu problemu suženjstva posvetile šele nedolgo tega.

Mednarodna organizacija dela (ILO) je zatrdila, da je trgovina z ljudmi ena izmed temnih strani globalizacije. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da suženjstvo po vsem svetu narašča. Najbolj na udaru so prav revne afriške države in države v razvoju, velik problem pa je, ker države, v katere jih od tam izvažajo, to dopuščajo (Fitzgibbon 2003).

Trgovina z ljudmi se v večini primerov nanaša na ženske in otroke, njen pomen pa sega vse od nasilnega prevažanja in premeščanja, do nameščanja in sprejemanja teh ljudi v zle namene in neprimernega ravnanja z njimi. Pod to uvrščamo grožnje, fizično nasilje, omejevanje, ugrabitev, prevare, zlorabljanje, izkoriščanje ranljivosti ter prejemanje ali izplačevanje denarja z namenom, da se osebi odvzame svobodna volja (Green 2011).

Mnogokrat so žrtve deležne kar vseh hkrati. –Prostitucija ali druge vrste spolnega izkoriščanja, prisilno delo,  suženjstvo, hlapčevstvo in odstranitev telesnih organov ali udov (Nevinson 1906).

Obstaja mnogo vrst trgovine z ljudmi.  Najpogostejše je trgovanje z ljudmi za prisilno delo. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je vsako leto v zahodni in srednji Afriki, 200.000 do 300.000 otrok prisiljenih v delo. Dalje je zelo pogosto trgovanje z ljudmi za spolno izkoriščanje in trgovanje z ljudmi v konfliktnih območjih (Human Rights Watch  ocenjuje, da je preko 120.000 otrok izkoriščanih v oboroženih spopadih v Afriki) (Fitzgibbon 2003).

Moramo se vprašati, zakaj trgovina z ljudmi pravzaprav sploh narašča. Eden izmed razlogov je lažna obljuba po boljšem in lepšem življenju – zaradi nje starši včasih svoje otroke prostovoljno pošljejo stran, saj menijo, da jih bodo s tem odrešili revščine in bede, resnici na ljubo pa jih pošljejo z dežja pod kap. Drugi razlog je trg spolnega izkoriščanja, kjer povpraševanje po novih ženskih delovnih silah, v smislu prostitucije, nikoli ne zamre. Tretji se skriva v visokem dobičku in majhnem tveganju. Trgovina z ljudmi je namreč tretja najbolj dobičkonosna dejavnost, takoj za ilegalno prodajo orožja in droge, trgovci pa se le redko soočijo z aretacijami, sodnimi obtožbami ali katerimikoli drugimi negativnimi posledicami. Izkoriščajo luknje v zakonih, pomanjkanje utrjenih anti-suženjskih zakonov in pokvarjenost sodnih sistemov v prenekaterih afriških državah (prav tam).

Trgovina z ljudmi krši osnovne človekove pravice, povzroča družbeno izključitev, zvišuje stopnjo kriminala, spodkopava človeški kapital, ruši javno zdravstvo in spodkopava vladino avtoriteto.

Na srečo je pozornost, ki jo je nedolgo nazaj končno začel prejemati problem trgovine z ljudmi, sprožila premik naprej v boju proti trgovini z ljudmi. Tako vlade kot tudi mednarodne nevladne organizacije so napravile korak naprej. Takojšen boj je nujno potreben, saj Mednarodna organizacija dela svari, da v kolikor bodo vlade in sama družba še naprej izražale takšno pasivnost do trgovine z ljudmi, bi se ta v Afriki  nemara lahko kaj hitro institucionalizirala. Če ta problem ne bo nemudoma deležen večje politične želje po razrešitvi, se bo samo še razširil, saj ga drobni poskusi izkoreninjanja suženjstva prav gotovo ne bodo ustavili. Trgovina z ljudmi je namreč že preveč razširjena in globoko ukoreninjena v podzemlje držav. Trgovci z ljudmi bodo na ta način še naprej izkoriščali afriške moške, ženske in otroke, jih oropali njihovih temeljnih človekovih pravic, prikrajšali države človeškega kapitala, potrebnega v tekmi globalne ekonomije in onemogočili vladam zmožnost uveljavitve želenih zakonov (ILO 2011).

Viri in literatura:

Fitzgibbon, Kathleen

2003 ‘Modern-day Slavery? The Scope Of Trafficking In Persons In Africa.’ African Security Review 12(1): 81-89.

Green, Toby                                                                                    

2011 The Rise of the Trans-Atlantic Slave Trade in Western Africa, 1300-1589. UK: Cambridge University Press.

ILO. (2011).  Dosegljivo na: http://www.ilo.org/Search3/search.do;jsessionid=1BB9C4ADE09C8DFD329B21EC2AF0FA44?searchWhat=africa+slave+today&navigators=ilosubjectnavigator%1dilosubject%1dX.05%1d%5eX.05%24&sortby=default&lastDay=0&. Zadnjič dostopano  20. maj 2013.

Nevinson, Henry

1906 A Modern Slavery. London and New York: Harper&Brothers Publishers.

Lina O.