Politični grafiti so pogosto prisotni na več etničnih, verskih ali drugih kulturnih mešanih območjih po svetu. Avtor grafita z njimi sporoča drugim svojo dominacijo, premoč, poskuša preko grafita ustrahovati drugo kulturo, nacijo, narod, versko skupnost ali politični oziroma socialni status ljudi. Politični grafiti so pogosto diskriminatorni, žaljivi, nacionalistični, tudi rasistični ali pa spodbujajo k prej navedenim pojmom. Mnogokrat se obračajo v preteklost na dogodek, ki jim služi za današnje politične potrebe.
Avtorji grafitov praviloma niso znani, ve se le s katere »strani« oziroma družbene, politične/…/verske skupine so prišli. Praviloma so vedno naperjeni proti drugim, lahko pa seveda nagovarjajo svojo lastno skupino in jo opominjajo, opozarjajo ali svarijo (v Srbiji je tak grafit npr. letnica 1389, ko se je zgodila Kosovska bitka). Zaradi slednjega političnih grafitov ne dobimo samo na območjih mešanih kultur, ampak tudi v kulturno homogenih skupnostih. Najpogostejši prostori takih grafitov so urbane sredine, kjer je velik pretok ljudi, saj so množice ciljne publike teh sporočil, avtor pa lažje ostane neidentificiran.

V naši fotozgodbi predstavljamo politične grafite iz Novega Pazarja in Kosovske Mitrovice. Poslikali smo jih začetek maja 2012 v okviru terenskega dela. Balkanske verske, nacionalne in političe zdrahe so obče znane. Terensko delo smo opravljali v Novem Pazarju, ki je glavno mesto regije Sandžak oziroma Raške regije. Devetdeset procentov prebivalstva je muslimanske veroizpovedi, od teh se mnogi sami identificirajo kot Bošnjaki. Bošnjaška nacionalnost je dokaj nov pojav, ki se je razvil šele po razpadu Jugoslavije, prej so se isti ljudje praviloma identificirali zgolj kot Muslimani. Balkanska problematika je še bolj zapletena tudi zato, ker sta se poistovetila verska in nacionalna pripadnost, tako je stereotipna podoba Hrvata kot katolika, Srba kot pravoslavca in – danes – Bošnjaka kot muslimana. Novi Pazarčani radi povedo, da vsi živijo »zajedno«, čeprav se čuti verske in nacionalne napetosti. V zraku so še vedno ideje, da bi se lahko Sandžak odcepil in povezal s sosednjimi muslimanskimi državami. Na Kosovu so etnični konflikti še bolj aktualni. Severni del Kosova ne priznava Kosovske države in ima trenutno nekakšen samosvoj status. Če je v Sandžaku konflikt samo v zraku in med drugim opazen na grafitih, pa so v Kosovski Mitrovici problemi prišli daleč do te mere, da so sedaj tam barikade. Aktualnost teh grafitov je torej še večja. Na večini grafitov opazimo veliko nacionalistično sporočilo. Srbija je še posebej znana po političnih mitih, kot so »Kosovo je srce Srbije« in podobne populistične parole. Prav tako pa je opaziti nacionalizem tudi na drugi strani, Bošnjaški in Albanski.

Grafit na hiši v centru srbskega dela Kosovske Mitrovice. Kosovska Mitrovica je mesto, ki je razdeljeno na dva dela, srbski in albanski, ločijo ju barikade. Grafit ne nagovarja drugih, saj je narisan v srbskem delu mesta, kjer sicer resda živijo tudi Albanci, vendar je večinsko srbsko prebivalstvo. Srbi uporabljajo uradno obe pisavi, tako latinico kot tudi cirilico, pa vendar se šteje cirilica za bolj nacionalno pisavo. Zato jo prakticirajo predvsem narodno zavedni časopisi, cerkev in v tem primeru tudi grafiti. Radovan Karadžič, čigar ime je napisano na zidu, je bil predsednik Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine po koncu Jugoslavije. Zaradi vojnih zločinov proti Bošnjakom ga je iskal Interpol. Aretirali so ga po več letih skrivanja pod drugo identiteto šele leta 2008. Za mnoge srbske nacionaliste še vedno predstavlja simbol upora proti muslimanom in mednarodnim sodiščem, kar je odlična propaganda za podpihovanje trenutnega statusa srbske skupnosti na severu Kosova.

Zaradi trenutno zapletene politične situacije na Kosovu severni del nima prave oblasti, temveč le lokalno srbsko oblast. Avtomobili se vozijo neregistrirani. Novoustanovljena država Kosovo, ki so jo priznale samo nekatere države Evropske Unije – prav tako jo ni priznala Srbija – nima pristojnosti na severnem delu Kosova, kar ji preprečujejo tudi barikade. Grafit sporoča ravno to, da nočejo paralelne albanske institucije. Prekrižan znak za Evropsko Unijo je seveda zelo zgovoren, saj je bila Evropska Unija na strani samostojnega Kosova in ne na strani Srbije. Prekrižanih simbolov EU je opaziti še mnogo povsod po mestu.

Tudi ta velik grafit se nahaja v centru mesta. Grafit sporoča, da barikade branijo Srbijo. Mišljene so seveda barikade, ki ločijo Srbski in Albanski del mesta. Na barikadah večkrat pride do napetosti, saj hočejo mednarodni vojaki barikade odstraniti, Srbi pa se temu upirajo. Največkrat se med seboj Srbi obvestijo po mobilnih telefonih, tako da se lahko v zelo hitrem času organizirajo. Barikade imajo izjemen nacionalističen naboj in grafit na sliki seveda pripomore k ohranjanju pozitivnega mnenja o barikadah med prebivalstvom.

Grafiti na steni poleg barikad na mostu, ki namesto povezovanje dveh bregov, loči mesto na dva nacionalna in verska dela. Naslikan je prekrižan znak za Evropsko unijo, srbski nacionalni simbol štirje S-ji okoli križa, ki pomenijo, da »samo sloga brani Srbijo«. Poleg je tudi simbol križa. Grafiti ne podpihujejo le nacionalno pripadnost, temveč mešajo vero in nacionalnost, saj je pravoslavna vera tesno speta z srbsko identiteto in na drugi strani muslimanska vera z Albansko identiteto. Poleg ostalih lokalnih napisov so napisani tudi Grobarji, huliganska skupina nogometnega moštva Partizan iz Beograda.

Grafit »EULEX (European Union Rule of Law Mission in Kosovo) go home, NATO go home« je uperjen proti mednarodnim vojaškim enotam, ki stražijo most in s katerimi so protestniki na barikadah pogosto v stiku in konfliktu. X je v grafitu zamenjan s simbolom kljukastega križa, kar je nedvomno želja grafitarja, da se EULEX simbolno poveže z nacizmom.

Pogled z albanske strani mostu na srbski breg: grafiti z barvami srbske zastave. Grafit sporoča, kdo živi na drugi strani.

Bošnjaški grafit v Novem Pazarju uperjen proti srbski manjšini. Muftija je bil predsedniški kandidat v Srbiji in je zaradi svoje muslimanske vere zelo medijsko izpostavljen. Grafiti v njegovo promocijo so bili pogosto v Novem Pazarju, prav tako pa je mufti lastnik mnogih medijev in univerze ter ima skratka izjemen vpliv v Sandžaku. Opazili smo tudi grafit, a žal ne poslikali, v Novem Pazarju, ki je našteval muslimanska konfliktna območja, ki so postala znana kot arabska pomlad, na zadnjem mestu pa je bilo ime njihove regije: »Tunizija, Egipt, Libija, Sandžak«. Etnično sovraštvo se sicer ne vidi, moč pa ga je čutiti ob pogovoru z domačini, kjer se stare zamere še niso pozabile, spomin na zadnjo vojno pa tudi na drugo svetovno vojno pa je še vedno svež.

V času našega terenskega dela v Novem Pazarju je bilo ravno konec volitev, zato pa je bila to še vedno najbolj aktualna tema pogovorov. Na sliki so uničeni volilni plakati Ljajiča, srbskega kandidata, ki je kasneje zmagal na volitvah. Pri tem je zanimivo, da so plakati več metrov od tli, tako da je imel povzročitelj nemalo težav pri uničenju.

Tjaša B. & Nejc P.