Značke

, , ,

Agrikulturna demografska tranzicija

Timothy B. in Sharon DeWitte v članku What Do We Know about the Agricultural Demographic Transition (Kaj vemo o agrikulturni demografski tranziciji, Current Anthropology (2009) 50 (5)) opisujeta demografsko tranzicijo kot teorijo, a vendar je to empirični model rasti populacije z industrializacijo. Rast populacije je lahko: vzrok za industrijsko revolucijo,rezultat industrijske revolucije, kombinacija obojega. Razlog za rast prebivalstva je upad smrtnosti, temu pa v nekaj letih sledi upad rodnosti, populacija pa seveda raste znotraj tega obdobja. Smrtnost pa ni direktno povezana z zdravjem, ta povezava je kompleksnejša in je odvisna tudi od same definicije zdravja. Nekaj definicij zdravja: medicinska definicija: odsotnost bolezni, definicija WHO (svetovna zdravstvena organizacija): popolna fizična, mentalna in socialna dobrobit. V demografski tranziciji pa se najpogosteje definira kot sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti (oblačenje, prehranjevanje…). Ravno ta definicija je zanimiva za antropologe, saj se glede na to lahko poskuša izmeriti, kako pogosto lahko posameznik iz populacije izvaja dela, ki so pomembna za njeno preživetje (to je seveda kulturno zelo relativno; za preživetje v lovsko nabiralniški družbi se dnevne dejavnosti radikalno razlikujejo od tistih v agrikulturnih družbah).
Podobna reorganizacija družbe kot je industrijska demografska tranzicija se je zgodila že v prazgodovini kot agrikulturna tranzicija. V lovsko-nabiralniških družbah sta bili rodnost in smrtnost relativno nizki, oboje pa je porastlo s tranzicijo v agrikulturno družbo. Populacija je rastla, ker je rodnost presegala smrtnost med tranzicijo, je pa začelo upadati splošno zdravje (glede na delež okostij s povečanim številom patologij). Industrijska in agrokulturna revolucija se razlikujeta v dveh ozirih: 1. Jasno je da je tranzicija dolgotrajen proces, ki ga je mogoče kontinuirano opazovati pri industrijski revoluciji, pri slednji pa se opazuje le stanje pred in stanje po tranziciji, 2. Demografske tranzicije so empirični modeli, ki zajemajo trende smrtnosti, rodnosti, zdravja in rasti populacije, kar je enostavno doseči, če so empirični podatki direktno na voljo. V primeru agrikulturne tranzicije pa temu ni tako, saj so podatki izpeljani iz prazgodovinskih najdb in niso toliko dejstva kot ocene.
Najbolj zanesljiv podatek v zvezi z agrikulturno revolucijo so spremembe v velikosti populacije med tranzicijo, ta je (z izjemami) naraščala (kar je dokazano z arheološkimi najdbami). Model rasti človeškega prebivalstva iz 1960 let, ki je prikazoval rast od prazgodovine naprej, je prikazal rast, ki je hitrejša od eksponenčne; ta model se je obnesel dobro do leta 1995, kasneje pa postane nerealen, saj prikazuje izumrtje človeka v letu 2020, ko bi rast dosegla neskončnost.
Pri smrtnost so paleodemografski vzorci potencialno nereprezentativni zaradi različnih načinov pokopavanj, prezervacij in odkrivanj trupel. Predpostavka o stacionarni populaciji (pomeni, da ni migracij, rodnost in smrtnost sta stalni…) je uporabna v paleodemografiji, ker omogoča pridobivanje ocene o smrtnosti vezani na starost iz starosti okostij ob smrti. Vendar, če populacija ni stacionarna to ne drži; v taki družbi je starost ob smrti bolj povezana s spremembami v rodnosti kot smrtnosti, npr.če populacija raste to pomeni veliko število mladih posameznikov in bo zaradi tega pričakovana življenjska doba podcenjena in obratno. Prepričljivi pokazatelj spremembe v smrtnosti populacije bi bil dvig pričakovane življenjske dobe; smrtnost je upadla, rodnost pa ni toliko narastla, da bi zakrila premik v smrtnosti. Glede na to lahko rečemo, da povprečna starost ob smrti ni dober pokazatelj za oceno trendov smrtnosti v prazgodovini.

Eva B.