Deževni gozd na Borneu se krči iz leta v leto. Visoke cene lesa in prihod mehanizacije sečnje prinašajo zastrašujoče posledice. V nekaj desetletjih lahko večina deževnega gozda pade pod oblast lesne industrije. Sekundarni gozd raste hitro, medtem ko se živali prilagajajo počasneje. Posledično bodo (oziroma so že!) divje živali v džungli ogrožene.
Projekt Kultivirani deževni gozd je želel pripeljati do boljšega razumevanja kompleksnosti ekosistema deževnega gozda, njegove flore in favne in najpomembnejše – človškega vpliva na to unikatno okolje. Zajemal je območje gorovja Kelabit na malezijskem delu Bornea v provinci Sarawak. Projekt je bil zasnovan na interdisciplinarnem raziskovanju deževnega gozda, torej se je naslonil na: antropologijo, arheologijo, okoljsko znanost in GIS.
Antropologi so v okviru pričujočega projekta uporabljali antropološke in etnohistorične (ethnohistorical) metode. Zbirali so ustne vire na terenu, zanimala jih je sedanjost in preteklost. Antropološke študije so vključevale tudi genealoške raziskave in preučevanje družbenih mrež in odnosov, ki jih predstavlja materialna kultura plemena Kelabit.
Projekt je pridobljene informacije delil z lokalnimi oblastmi ter skupnostmi ter z International Timber Trade Organization (ITTO). Poleg izdane znanstvene monografije in prispevkih na konferencah, je projektna skupina pripravila knjigo za skupnost, ki jo ilustrira lokalni umetnik. Namenjena je predvsem otrokom, ki naj bi se ob ustvarjanju pričeli zavedati pomembnosti svoje kulture. Eden izmed rezultatov projekta je tudi razstava v muzeju Sarawak v Kuchingu (2011) ter v Cambridge University’s Museum of Archaeology and Anthropology (2012), ki želi doseči širšo javnost (obe razstavi sodelujeta z British Museum).

Več o projektu:

http://www.landscape.ac.uk/landscape/research/largergrants/theculturedrainforest.aspx

Polona L.