Avtorica članka je Miroslava Prazak, profesorica antropologije. Svoje raziskovalno delo opravlja 27 let v Jugozahodni Keniji. Ukvarja se z različnimi aspekti ekonomskega razvoja, kulturnih sprememb, ki obsegajo neenakost, družinsko formacijo, redistribucijo, izobrazbo, globalizacijo, spolnost in vpliv pandemije AIDS/HIV na ruralne skupnosti.

Članek govori o spremembah na primeru družinskega življenja v ruralni Keniji – v pokrajini Kuria na jugozahodu Kenije.  Simon je 34-letni učitelj matematike, z ženo imata štiri otroke.  Njegova mati je vdova in kot najmlajši sin je podedoval kmetijo pokojnega očeta. Prevzel je tudi skrb za najmlajšo neporočeno sestro. To je v Kurii običajno prevzemanje odgovornosti. Manj običajno pa je, da je prevzel skrb za štiri, od petih, otrok pokojnega brata in njegove žene, ki sta umrla za posledicami HIV-a. Skupaj z ženo, mamo in starejšim bratom skrbijo zanje in to je njihova dolžnost. Poudarjeno je, da so take dolžnosti  jasne še preden se je poročil in imel lastne otroke. Za družine v Keniji je pričakovano, da prevzamejo odgovornosti, ki so posledica demografskih in ekonomskih sprememb zaradi HIV/AIDS-a. Vprašanje je, kako se skupnosti v Kurii spreminjajo zaradi pritiskov teh sprememb. Menim, da je na primeru tega članka dobro prikazano kako pomembna je odgovornost družine, da poskrbi za svoje člane. Izvedli so raziskavo v Kurii, jo štirikrat ponovili v isti skupnosti v dvajsetih letih. Dokumentirati so želeli spremembe v obsegu in strukturi družinske skupnosti. Izobrazba je največji katalizator sprememb. V dvajsetih letih se je delež neizobraženih zmanjšal. Pogosto je, da po koncu izobraževanja, posebno ženske najdejo delo izven Kurie. Največja sprememba se je zgodila v življenju otrok in mladostnikov. V zgodnjem otroštvu poteka socializacija deklic in dečkov ločeno. Ko postanejo šoloobvezni, dobijo prvotno odgvornost, ki je neodvisna od spola.

Raziskava je pokazala, da se demografska sestava, distribucija družinskih tipov skozi razvojni krog v dveh desetletjih ni spremenila, kljub nekaterim nestalnostim. Raziskovali in merili so število prebivalcev, demografsko sestavo, tipe družin in stopnjo v razvojnem ciklu. Priložnosti za zaposlitev se v dveh stoletjih niso povečale.  Kljub višji izobrazbi se večina ljudi preživlja z agrikulturno produkcijo. Empirične in kvantitativne meritve v študiji so želele oceniti obseg sprememb znotraj lokalnih družinskih skupnosti in potrditi, da ima življenje v ruralnem območje Kenije mnogo stalnosti. Tradicionalni vektorji neenakosti: starost, spol in bogastvo, so se zaostrili in v nekatrih primerih so jih zamenjale vrednote povezane z izobrazbo in dohodkom. Tveganja za novosti so ublažena z vzdrževanjem običajne socialne strukture, kjer ekonomsko življenje temelji na družinski enoti. Simonova mati spodbuja Simona in njegovo ženo k učiteljski karieri. Sama oskrbi družino s hrano, v zameno, da so zadovoljene njene denarne potrebe. Na primeru Simonove družine članek pokaže kako multigeneracijska družina vsebuje skupek različnih veščin in truda ter orientacije, da se to porazdeli znotraj družinske skupnosti, ki na tak način obdrži svojo pomembnost kot temeljna socialna in ekonomska enota znotraj družbe.

Originalni članek

Ana L.